Vlada se je seznanila z informacijo o izhodiščih za pripravo interventnih ukrepov za omejitev dviga oskrbnin v domovih za starejše občane ter pripravo ukrepov za predčasno redno uskladitev pokojnin. Vlada z izhodišči soglaša. Ministrstvo za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti je pristopilo k pripravi interventne zakonodaje, ki bo določila predčasno redno uskladitev pokojnin in zagotovila sredstva za sofinanciranje stroškov storitve institucionalnega varstva.

Predlog Zakona o zaščiti prijaviteljev celovito ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov. Predlagana ureditev sledi pristopu, ki je uporabljen v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta EU (EU) 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije, ki celovito naslavlja zagotavljanje varstva prijaviteljem kršitev prava EU, in ki se s predlaganim zakonom prenaša v slovenski pravni red. Gre za krovni pristop, ki spoštuje vzpostavljene sisteme in nadzorne mehanizme na različnih področjih, jih nadgradi in dopolni, da zagotovi enako pravno varstvo prijavitelja kršitev, tako nacionalnih pravil kot prava EU. Predlog zakona določa vzpostavitev notranjih in zunanjih prijavnih poti in javno razkritje kršitev. Poleg tega prepoveduje povračilne ukrepe ter določa zaščitne in podporne ukrepe za prijavitelje.

Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) je nacionalni program reform in naložb, ki se financirajo s sredstvi evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Mehanizem je finančno najobsežnejši del evropskega svežnja za okrevanje in odpornost NextGenerationEU. Skladno z namenom teh sredstev bo tudi Slovenija v okviru svojega načrta izvedla ukrepe za ublažitev gospodarskih in socialnih posledic pandemije covida-19 v Sloveniji, hkrati pa naslovila tudi izzive zelenega ter digitalnega prehoda. Načrtovane ukrepi bodo izvedeni do konca leta 2026. V trenutni verziji slovenskega NOO, ki jo je Svet EU potrdil julija 2021, je načrtovanih ukrepov za 1,78 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 705 milijonov evrov posojil. Slovenija bo po novih izračunih, ki jih je Evropske komisija (EK) sporočila junija letos, zaradi boljšega BDP v letu 2021 upravičena do 286 milijonov evrov manj nepovratnih sredstev, skupno 1,49 milijarde evrov. Slovenija je septembra 2021 iz mehanizma že prejela predplačilo v vrednosti 231 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Od tega je bilo ministrstvom za izvedbo ukrepov že izplačanih 156,2 milijona evrov. Glavnina sredstev je usmerjenih v izvedbo projektov prenove železniške infrastrukture (nadgradnja proge Ljubljana-Jesenice in Ljubljana-Divača ter nadgradnja železniške postaje Grosuplje).

Vlada se je danes seznanila s sporazumom s Sindikatom zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides o začasni prekinitvi stavkovnih aktivnosti. Za podpis sporazuma je pooblastila ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana. 

Vlada se je seznanila tudi z odgovorom na interpelacijo o delu in odgovornosti, ki je bila vložena zoper ministrico za notranje zadeve Tatjano Bobnar, in podprla odgovor ministrice. Ministrica za notranje zadeve v celoti in argumentirano zavrača kot neutemeljene vse očitke, ki izhajajo iz interpelacije.

Na novinarski konferenci po seji vlade pa se je minister za infrastrukturo Bojan Kumer odzval na zavajajoče navedbe o cenah električne energije ter pojasnil, da ne drži, da imamo v Sloveniji najvišjo ceno električne energije v EU in da je v letu 2022 slovenska dnevna cena - tako kot v preteklih letih - približno enaka kot cena okoliških trgov oziroma nekje med ceno v Avstriji in v severni Italiji. Hkrati pa je pojasnil, da se na položnicah za elektriko že pozna pravočasna vladna regulacija cen električne energije. Prikazan je bil primer večjega dobavitelja, kjer je bila poraba višja, pa je gospodinjski odjemalec plačal manj kot meseca avgusta.