Ministrsko srečanje je bilo namenjeno razpravi o možnostih za še bolj okrepljeno sodelovanje zaradi povečanega števila migrantov vzdolž zahodnobalkanske migracijske poti, o krepitvi sodelovanja na področju boja proti organiziranemu kriminalu in korupciji ter boju proti nasilnemu ekstremizmu in terorizmu.

»Regija Zahodnega Balkana je pomembna partnerica Slovenije, za uspešen odziv na povečanje migracijskih tokov na zahodnobalkanski migracijski poti pa je ključnega pomena skupno delovanje,« je dejal državni sekretar. Povečanje migracijskih tokov je posledica vizumskih režimov v regiji, ki niso usklajeni z Evropsko unijo (EU) in zaradi česar se je močno povečalo število prihodov indijskih, burundijskih in kubanskih državljanov. »To je jasen pokazatelj, da ima vsaka enostranska poteza širše posledice za celotno regijo in EU.« Zato je državni sekretar opozoril na nujnost nadaljnje krepitve izmenjave informacij in izkušenj ter skupnega čezmejnega sodelovanja. »Z obstoječimi vzvodi in orodji sta Slovenija in EU pripravljeni nuditi različne oblike pomoči našim zahodnobalkanskim partnerjem. Da bomo uspešno naslovili trenutno stanje je ključno delovanje na štirih področjih: uskladitev vizumske politike na Zahodnem Balkanu z vizumsko politiko EU; krepitev sodelovanja z Evropsko agencijo za mejno in obalno stražo (Frontex) na podlagi razširjenega mandata; okrepljeno sodelovanje na področju vračanja oseb, ki niso upravičene do mednarodne zaščite, in skupni boj proti tihotapljenju migrantov,« je dejal dr. Lobnikar in poudaril, da mora biti ključno vodilo sodelovanja spoštovanje človekovih pravic. Na področju boja proti tihotapljenju migrantov je evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson poudarila pomen mednarodnega sodelovanja in kot odličen primer omenila nedavno skupno preiskavo tihotapljenja migrantov, v kateri je sodelovala tudi Slovenija.

V nadaljevanju so posebno pozornost namenili boju proti terorizmu in nasilnemu ekstremizmu. To področje je v preteklem obdobju zaznamovala večja aktivnost, usmerjena predvsem v zgodnje odkrivanje radikalizacije. Povečano tveganje pa še naprej predstavljajo tako imenovani tuji teroristični borci - povratniki. »Na srečo Slovenija ni med najbolj prizadetimi državami glede povratnikov. Kljub temu verjamemo, da bi moralo biti upravljanje vračanja povratnikov, vključno z njihovimi družinskimi člani, stvar širokega soglasja, enotnih politik in postopkov, dogovorjenih med državami,« je dejal državni sekretar. Ker gre za vprašanje, ki vpliva na varnost vseh, bi bilo koristno, da države z več izkušnjami podprejo tiste manj izkušene države. »K temu izzivu moramo pristopiti celovito, vključene morajo biti humanitarne, socialne in druge službe, ne le varnostne. Tako bi zagotovili, da imamo na voljo ustrezne vire in znanje, saj je njuno pomanjkanje pogosto razlog za neuspeh integracijskih programov.«  Pri tem moramo posebno pozornost nameniti obvladovanju tveganj in razviti programe, prilagojene različnim vrstam povratnikov.