Ministrica je obisk začela na Občini Žalec, kjer so bile v ospredju pogovora vsebine s področja protipoplavne varnosti na območju občine (suhi in mokri zadrževalniki), možnosti spodbujanja rabe biorazgradljive vrvice v hmeljiščih ter odmiki med hmeljišči in območji stanovanjske rabe. Glede zadrževalnikov je bilo poudarjeno, da so ti potrebni tudi za namakanje kmetijskih zemljišč, pri umeščanju pa je potrebno biti pozoren na najboljša kmetijska zemljišča, če je le mogoče, pa naj se umeščajo v zaledju in ne v sami dolini. Predstavljen je bil tudi projekt LIFE BioTHOP z namenom možnosti spodbujanja rabe biorazgradljive vrvice v hmeljiščih. Projekt sledi modelu krožnega gospodarstva s ciljem zvišanja stopnje predelanih odpadnih produktov iz hmeljarske panoge za 100 % ter izboljšanja energetske učinkovitosti za 25 % preko zamenjave nerazgradljive plastike z biopolimernimi alternativami. V razparavi so se dotaknili tudi področja odmikov med hmeljišči in območji stanovanjske rabe. Pojasnjeno je bilo, da je prostorsko planiranje in načrtovanje ter s tem povezano umeščanje hmeljišč v prostor v občinski pristojnosti, občina pa mora prostorske ureditve uskladiti z vsemi nosilci urejanja prostora.

Ministrica se je udeležila tudi slovesnosti ob 70. obletnica delovanja Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije (IHPS). Hmeljarstvo ima pri nas dolgoletno tradicijo, saj na tem območju obstaja že skoraj 1000 let, začetki industrijske pridelave pa segajo v 19. stoletje, ko je prišlo do razcveta hmeljarstva. Na pobudo hmeljarjev leta 1952 je bil v Žalcu ustanovljen Inštitut za hmeljarstvo, ob nenehnem razvoju se je inštitut specializiral tudi za pivovarstvo in leta 1977 preimenoval v Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije - IHPS. Ko je leta 2010 Vlada inštitutu dodelila status javnega zavoda, je IHPS postal inštitucija posebnega državnega pomena.

Ministrica Irena Šinko je v nagovoru čestitala sodelavkam in sodelavcem inštituta ob njegovem visokem jubileju – 70. obletnici delovanja, za vsestransko uspešno raziskovalno in svetovalno delo ter ustanovnim hmeljarjem za neprecenljiv prispevek k razvoju institucije. »Inštitut ima sloves uspešnega javnega zavoda, ki na enem mestu združuje raziskave, znanje, izobraževanje, trženje in svetovanje ter deluje v tesni povezavi s pridelovalci«. Po besedah ministrice so bili hmeljarji davnega leta 1952 zelo pogumni, ko so se odločili za ustanovitev tega inštituta. »Vedeli so tudi, da brez lastnega znanja in razvoja ni napredka, zato je prav, da so takrat ustanovili ta inštitut. Poudarila bi, da časi, ki so pred nami, niso najboljši, zato bodo strokovna znanja in raziskovalne dejavnosti pomembni za prilagoditev na spremembe. Ministrstvo prepoznava inštitut kot strateškega partnerja, s katerim zelo uspešno sodeluje. Financira tudi javno službo in raziskovalne projekte s področja hmeljarstva in pivovarstva. Želim si, da še naprej razvijate svojo dejavnost tako dobro, kot ste jo do sedaj, in ob tem čestitam vsem, ki ste bili v 70 letih delovanja zaposleni v inštitutu«.

Ministrica se je popoldne udeležila tudi dogodka ob 20. obletnici delovanja Društva za razvoj slovenskega podeželja (DRSP). V nagovoru je dejala, da je vloga podeželskih območij pogosto podcenjena in premalo nagrajena, prebivalci podeželja pa se v veliki meri počutijo zapuščene s strani politik. »Zato si na ministrstvu prizadevamo, da bi z ukrepi, ki smo jih pripravili za izvedbo skupne kmetijske politike za prihodnje programsko obdobje, ugodno vplivali na povezovanje in sodelovanje vseh, ki so vključeni v razvoj podeželja«. Društvo je po besedah ministrice pomemben sogovornik pri oblikovanju in izvajanju pristopa od spodaj navzgor, kjer na podlagi praktičnih izkušenj in v imenu večine lokalnih akcijskih skupin predlaga potrebe po izboljševanju izvajanja pristopa. »Društvo naj še naprej deluje kot povezovalna točka za koordiniranje in podporo celostnemu in trajnostnemu razvoju podeželja«.

Na dogodku je potekala tudi slovesna razglasitev zmagovalca: Najuspešnejša podeželska skupnost 2022 - vloga DRSP pri natečajih ARGE (Evropsko združenje za razvoj in obnovo vasi). Komisija je po pregledu vlog in območji pretehtala njune številne kakovosti, nato pa se soglasno odločila za zmagovalca – Občino Ljubno. Na natečaj sta se prijavili dve skupnosti, Ljubno in Razkrižje.

Poslanstvo društva je združiti vse posameznike in organizacije na različnih ravneh. Društvo je pomemben partner pri izvajanju Programa razvoja podeželja, zlasti je pomemben sogovornik pri oblikovanju in izvajanju ukrepa LEADER/CLLD, kjer na podlagi praktičnih izkušenj in v imenu večine lokalnih akcijskih skupin predlaga potrebe po izboljševanju izvajanja ukrepa, vključene v razvoj slovenskega podeželja v Nevladno mrežo za razvoj podeželja. Glavna skrb je informiranje in usposabljanje članov in zainteresirane javnosti, s čimer se sledi izboljšanju življenja prebivalcev slovenskega podeželja.