Minister Klemen Boštjančič je v uvodnih besedah konference povedal, da bo Slovenija za izvedbo ukrepov Načrta za okrevanje in odpornost koristila 1,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost, načrtuje pa tudi porabo dela povratnih sredstev. »Slovenija je v včeraj v Bruselj posredovala prvi zahtevek za plačilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost v vrednosti 57 milijonov evrov. Zaradi že prejetega predplačila bo končno plačilo malce nižje. V pripravljene projekte je bilo do danes usmerjenih že 156 milijonov evrov. Glavnino v ukrepe za trajnostno mobilnost, in sicer v povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture,« je izpostavil.

Minister se je v govoru osredotočil tudi na vidik pogojevanja plačil evropskih sredstev z doseganjem mejnikov in ciljev, tako na naložbah kot na reformah. »Sredstva za izvedbo naložb bomo lahko črpali le ob hkratnem uresničevanju reform. Plačila iz mehanizma se bodo v državni proračun stekla, šele ko bomo izpolnili vnaprej predvidene in z Evropsko komisijo dogovorjene mejnike in cilje. Pred nami sta eni od najzahtevnejših reform slovenskega načrta - zdravstvena in pokojninska reforma, ki naj bi bili skladno s časovnico izvedeni do konca leta 2024. Skupaj z vsemi deležniki bomo morali najti rešitve za dobrobit vseh.«

Ukrepi načrta bodo prispevali k nacionalnim in evropskim zelenim ciljem. Minister je poudaril, da je slovenski Načrt za okrevanje in odpornost priložnost, da ideje o zeleni prihodnosti spravimo v resničnost: »Pomembno je, da sredstva, ki so nam na voljo do konca leta 2026, porabimo premišljeno in učinkovito. Kar je v času draginje še toliko bolj pomembno.«

V okviru letnega dogodka načrta so si udeleženci lahko ogledali tudi napredek na projektu nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača, natančneje zaključek del na odseku Ljubljana-Brezovica in začetek del na odseku Brezovica-Borovnica. Zbrane je ob tem nagovoril minister za infrastrukturo mag. Bojan Kumer.

Ministrstvo za infrastrukturo bo v okviru Načrta za okrevanje in odpornost izvedlo ukrepe za povečanje zmogljivosti železniškega infrastrukture v vrednosti nekaj več kot 284 milijonov evrov. Gre za nadgradnjo 49 kilometrov prog in obnovo treh postaj. »Naložba obnove železniške odseka med Ljubljano in Brezovico, ki smo jo predstavili danes, je vredna 50 milijonov evrov. Druga faza del na progi proti Kopru bo trajala do naslednjega poletja. Slovenija bo za povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture lahko koristila tudi druga evropska sredstva. Med drugim bo iz Instrumenta za povezovanje Evrope prejela 90 milijonov evrov, s katerimi bo posodobila osem železniških postaj po vsej državi. Skoraj 57 milijonov evrov jih bomo namenili za posodobitev železniške postaje na Jesenicah, 34 milijonov evrov pa za ukinitev nivojskih prehodov in nadgradnjo železniške infrastrukture na postajah Litija, Zagorje, Trbovlje, Laze, Šentjur, Ponikva in Rače. Cilj projekta je večja pretočnost, hitrejša pot ter višji standardi kakovosti potovanja z vlakom,« je napovedal minister Kumer.

Vodja projektne enote za okrevanje in odpornost pri Evropski komisiji Celine Gauer je poudarila, da so naložbe v železniško infrastrukturo med pomembnejšimi v Načrtu za okrevanje in odpornost. Naložbe in reforma upravljanja potniškega prometa bodo prispevale k hitrejšim, udobnejšim in bolj trajnostnim potovanjem.

Uvodne besede je prispeval tudi direktor koordinacijskega organa Urada za okrevanje in odpornost mag. Josip Mihalic. »Z oddajo prvega zahtevka in izvedbo prvega letnega dogodka zaključujemo pomemben mejnik v procesu izvajanja slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost. Začenja se obdobje izvajanja naložb in reform v polnem obsegu. Čaka nas veliko dela. S polno paro delamo naprej,« je zaključil svoj nagovor.

Dodatne informacij o izvajanju Načrta za okrevanje in odpornost si lahko preberete na enotnem spletnem mestu- noo.gov.si.