Od leta 2016, ko se je projekt začel, se je vanj vključilo že 60 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema. Koroška je prva regija, kjer v projektu sodelujejo vse občine, dogodka pa so se udeležile tudi slovenjegraška podžupanja Martina Šisernik ter predstavnice občin Ravne na Koroškem, Dravograd in Mislinja.

V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč, toaletnih prostorov idr.), ki so vsem uporabnikom na voljo brezplačno in jim omogočajo lastno mobilnost, upravljavcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.

Vojmir Drašler, predstavnik MZI, ki projekt finančno podpira, uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti pripisuje predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto.

Vodja projekta na Geološkem institutu mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem. Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje t. i. predpotovanja (angleško pre-journey), ki je pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, da lahko vnaprej načrtujejo svojo pot.  

Potek terenskega zajema podatkov o dostopnosti urbane infrastrukture, ki ga izvajajo v sodelovanju z osebami z različnimi oviranostmi, je predstavil strokovni sodelavec Geološkega instituta Jani Demšar. Ob tem je izpostavil še nov sistem in enotni standard digitalnega pregledovalnika podatkov o dostopnosti za posamezne ciljne skupine projekta: osebe z okvarami vida, osebe z okvarami sluha, gibalno ovirane ter starejše.

Svoje izkušnje je z zbranimi delil tudi Stojan Rozman, predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške ter član Sveta invalidov v Mestni občini Slovenj Gradec, v projektu pa je odgovoren za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov. Poudaril je, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. Sam je sodeloval pri zajemu terenskih podatkov o dostopnosti v vseh koroških občinah in pravi, da jih pri načrtovanju poti v katero izmed omenjenih občin tudi uporablja. Obenem pa je poudaril, da bi bilo treba zajeti še veliko podatkov, zato upa, da se bo projektu pridružilo še več ljudi z različnimi oviranostmi, ki bodo sodelovali pri terenskih aktivnostih v prihodnje.

Slovenj Gradec se ponaša z naslovom Občina po meri invalidov, ki ga podeljuje Zveza društev invalidov Slovenije (ZDIS), podžupanja Martina Šisernik, ki vodi tudi občinski Svet za invalide, pa je predstavila izkušnjo pri načrtovanju in izgradnji tamkajšnjega bazenskega kompleksa. Kot je dejala, so lahko izkušnje in znanje o dostopnosti za osebe z različnimi oviranostmi, pridobljene v projektu, uspešno prenesli in uporabili na konkretnem primeru gradnje ustrezno dostopnega bazenskega kompleksa, s katerim se bodo lahko ponašali v bližnji prihodnosti.