Projekt na Univerzi v Ljubljani v izvedbi štirih članic (Akademija za likovno umetnost, Fakulteta za elektrotehniko, Fakulteta za računalništvo in informatiko ter Ekonomska fakulteta) že več let zapored izvajajo multidisciplinarni predmet Interdisciplinarni projekti, ki ga vsako leto obiskuje okoli trideset študentov različnih fakultet ljubljanske univerze. Študenti v interdisciplinarnih zasedbah pod multidisciplinarnim mentorstvom rešujejo izzive iz industrije. V preteklih letih so med drugim reševali izzive Loških Mlekarn, Holdinga slovenskih elektrarn in Slovenskih železnic ter zadnje leto tudi podjetja Iskraemeco ter Mestne občine Kranj: primer podjetja Iskraemeco. Za leto 2023 so si na fakultetah zadali izziv digitalne preobrazbe kmetijstva, identificirati najbolj pereče težave mladih prevzemnikov kmetij in najti ustrezne rešitve.

Ministrica Irena Šinko je študente seznanila s pomembnejšimi podatki s področja kmetijstva, podeželja in nasploh prehranskega sektorja. Ob tem je izpostavila dejstvo, da se nam populacija stara, da je starostna struktura nosilcev kmetijskih gospodarstev v Sloveniji neugodna. »V Sloveniji je mladih gospodarjev starih do 35 let 4,6 odstotkov, kar nas uvršča pod povprečje EU-28, ki je 6 odstotkov. Zato je treba ustvariti pogoje za mlade, da bodo ostali, živeli in pomagali pri razvoju podeželja. Ustvariti moramo interes, da bomo s čim manj dela, s čim manj stroški, racionalizirali delo na kmetiji. Zagotovo je rešitev tudi digitalizacija, pametno kmetijstvo, napredne tehnologije. Interes mora biti, da se čim več procesov digitalizira, poveže na čim več področjih«.

Ministrica dr. Emilija Stojmenova Duh je študente v povezavi s digitalizacijo kmetijstva opozorila na pomen infrastrukture. »Kljub temu, da ima 88 odstotkov slovenskih gospodinjstev že dostop do širokopasovnega interneta, ta zagotavlja zelo različno pokritost za urbana in ruralna območja. Internet pa je predpogoj za digitalizacijo. Pri kmetih se seveda srečujemo tudi z zelo različnimi znanji in kompetencami na področju digitalnih tehnologij, ta aspekt pa je zelo pomemben pri pripravi projektov, ki slonijo na digitalni tehnologiji. Tokrat bo sicer fokus na mladih kmetih, vendar je cilj, da bi lahko digitalne rešitve sčasoma razširili tudi na druge kmete, ki pa so večinoma starejši in zato pogosteje brez potrebnih digitalnih kompetenc.«

Ministrici dr. Emilija Stojmenova Duh in Irena Šinko sta se zavezali, da bosta vsaka na svojem področju zagotovili strokovno podporo pri projektih, tako pri digitalizaciji kot pri povezovanju z mladimi kmeti, ki bi lahko bili primerni sogovorniki in potencialni deležniki v študentskih raziskovalnih projektih. Prav tako sta ministrici predstavili strateške usmeritve, izpostavili glavne izzive, s katerimi se mladi kmetje trenutno srečujejo pri digitalizaciji slovenskega kmetijstva in predstavili primere dobrih praks. Digitalna preobrazba kmetijstva bo namreč kmetom omogočila večjo gospodarsko in okoljsko uspešnost, okoljsko trajnost, pomoč kmetijstvu, da postane bolj zeleno, izboljšane delovne razmere kmetov in povečanje preglednosti dobavnih verig. Tehnologije, kot so umetna inteligenca (UI), robotika, internet stvari (IoT), paradigma robnega računalništva (Edge Computing), omrežje 5G, tehnologija veriženja blokov (blockchain) in superračunalništva, imajo vse možnosti, da kmetijstvo naredi učinkovitejše, trajnostno, konkurenčno in manj obremenjujoče za okolje.

Študentom bo lahko pri naboru zainteresiranih kmetov in njihovih potreb v veliko pomoč tudi Zveza slovenske podeželske mladine, ki ima svoj vpogled v stanje na terenu.

Priprava projektov bo trajala do maja 2023, ko bodo študenti in profesorji na ponovnem skupnem srečanju predstavili sadove dela in jih povezali z ustreznimi deležniki, ki bodo lahko omogočili njihovo realizacijo.