Vlada dopolnila predlog državnega proračuna za leto 2024

Vlada je danes dopolnila predlog državnega proračuna za leto 2024. Ta v primerjavi s prvotnim predlogom zagotavlja dodatna sredstva za investicije v cestno in športno infrastrukturo, višini skupnih prihodkov in odhodkov pa kljub temu ostajata nespremenjeni.

Vlada se skladno s poslovnikom državnega zbora v 30 dneh po predstavitvi predloga proračuna na seji državnega zbora opredeli do vloženih amandmajev, na podlagi teh opredelitev in zadnjih analiz gospodarskih gibanj ter realizacije državnega proračuna za tekoče leto pa pripravi dopolnjen predlog proračuna ter ga predloži državnemu zboru.

Vlada je vložene amandmaje na predlog proračuna za leto 2024 danes zavrnila, je pa smiselno upoštevala določene razprave in v tem duhu pripravila dopolnjen predlog proračuna za leto 2024. Znotraj predloga finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo je zagotovila dodatnih 5 milijonov evrov za investicije v cestno infrastrukturo, znotraj predloga finančnega načrta Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pa dodatnih 16 milijonov evrov za investicije v športno infrastrukturo. Zaradi omenjenih dodatnih sredstev se znižujejo nekatere druge postavke znotraj finančnih načrtov omenjenih ministrstev.

Vlada je pri pripravi prvotnega predloga proračuna za leto 2024 že upoštevala jesensko gospodarsko napoved Urada Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ter negotove razmere, povezane z energetsko krizo, inflacijo, ovirami v dobavnih verigah in posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami, zato druge dopolnitve predloga proračuna niso potrebne.

Višini skupnih prihodkov in odhodkov tako ostajata nespremenjeni. Prihodki bodo po načrtih dosegli približno 13,8 milijarde evrov, odhodki pa okoli 15,5 milijarde evrov. Proračunski primanjkljaj je tako načrtovan v višini približno 1,7 milijarde evrov oziroma 2,6 % bruto domačega proizvoda.

Vir: Ministrstvo za finance

Odprtje proračunske postavke in zagotovitev pravic porabe

V okviru finančnega načrta Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se odpre novo proračunsko postavko, in sicer na področju pomoči gospodarstvu zaradi energetske krize. Sredstva bodo namenjena kot pomoč gospodarstvu za blaženje visokih cen električne energije in zemeljskega plina. Zagotovijo se iz tekoče proračunske rezerve v višini 40 milijonov evrov.

Vir: Ministrstvo za finance

Vlada sprejela stališče glede posodabljanja Pogodbe o energetski listini

Vlada je sprejela Slovenije predlog stališča Republike Slovenije k zadevi Predlog sklepa Sveta o stališču, ki se v imenu Evropske unije zastopa na 33. zasedanju Konference podpisnic energetske listine. Republika Slovenija podpira proces posodobitve Pogodbe o energetski listini (PEL) in pozdravlja rezultate, dosežene v procesu pogajanj med pogodbenicami, ki predstavljajo nujen napredek pri že zastarelih določbah pogodbe. Spremembe med drugim sledijo mednarodnim in zakonodajnim trendom na področju rabe obnovljivih virov energije.

Pogodba o energetski listini je sicer večstranski trgovinski in naložbeni sporazum, ki se uporablja v energetskem sektorju. Podpisana je bila leta 1994, veljati pa je začela leta 1998. Vsebuje določbe o zaščiti naložb, trgovanju z viri energije in energenti ter njihovem tranzitu, pa tudi mehanizme reševanja sporov. Pogodba poleg tega določa okvir za mednarodno sodelovanje na energetskem področju med 54 pogodbenicami. Evropska unija je med podpisnicami skupaj z Euratomom, 26 državami članicami ter Japonsko, Švico, Turčijo in večino držav Zahodnega Balkana ter nekdanje Zveze sovjetskih socialističnih republik, razen Rusije in Belorusije.

Republika Slovenija podpira predlagane spremembe pogodbe, ki med drugim vključujejo zaščite naložb z dejanskimi gospodarskimi interesi, bolj pregledne postopke in seveda nove določbe o trajnostnem razvoju.

Kljub podpori pa si Republika Slovenija pridružuje pravico, da v modernizacijo sama ne vstopi in odpove sodelovanje v tej pogodbi.

Vir: Ministrstvo za infrastrukturo

Sprememba Memoranduma o soglasju o večnacionalnem sodelovanju pri zagotavljanju pomembnejšega streliva za kopensko bojevanje

Vlada Republike Slovenije se je seznanila z Informacijo o nameravanem podpisu Spremembe št. 3 k Memorandumu o soglasju o večnacionalnem sodelovanju pri zagotavljanju pomembnejšega streliva za kopensko bojevanje. Namen spremembe je uveljavitev sodelovanja Ministrstva za narodno obrambo Romunije v Memorandumu o soglasju o večnacionalnem sodelovanju pri zagotavljanju pomembnejšega streliva za kopensko bojevanje.

Pobuda za večnacionalno sodelovanje na področju zagotavljanja pomembnejšega streliva za kopensko bojevanje (angleško Land Battle Decisive Munitions – LBDM) se je oblikovala znotraj Strateškega direktorata, Oddelka za obrambne investicije pri Natu, in je ena izmed Natovih prednostnih nalog.

Republika Slovenija je k Memorandumu o soglasju o večnacionalnem sodelovanju pri zagotavljanju pomembnejšega streliva za kopensko bojevanje pristopila julija 2018 zaradi učinkovitejšega in gospodarnejšega zagotavljanja ustrezne ravni zalog LBDM, združevanja naročil in posledično nižjih nabavnih stroškov, izmenjave streliva, predvsem tistega, ki se mu življenjska doba izteka, večnacionalnega skladiščenja ter s tem večje prožnosti pri upravljanju zalog.

Vir: Ministrstvo za obrambo

Odgovor vlade o predlogu tožeče stranke za izdajo začasne odredbe za odložitev izvrševanja Sklepa o določitvi deležev odpadne embalaže za oktober, november in december 2022

Vlada je od upravnega sodišča prejela dopis s kopijo tožbe in predlogom za izdajo začasne odredbe s prilogami.

Tožeča stranka v tožbi predlaga izdajo začasne odredbe za odložitev izvrševanja Sklepa o določitvi deležev odpadne embalaže za oktober, november in december 2022, ki je bil objavljen v Uradnem listu ter navaja, da je izdaja začasne odredbe bistvenega pomena, saj naj bi bil to edini način, s katerim lahko doseže, da se ji ne povzroča občutna, težko popravljiva škoda. Nadalje navaja, da bi prevzemanje odpadne embalaže, ki je komunalni odpadek pri izvajalcih javne službe na podlagi nezakonito določenega tržnega deleža, pomenila visoke finančne stroške.

Vlada glede na podane argumente v zvezi s predlogom tožeče stranke predlaga upravnemu sodišču, da ta predlog v celoti zavrne kot neutemeljen.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor