Danes, v prvem tednu pogajanj, so državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor Uroš Vajgl, glavna podnebna pogajalka Tina Kobilšek in posebna odposlanka za podnebno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Eva Tomič, predstavili aktualno dogajanje in pričakovanja podnebne konference.

Ob tem je državni sekretar Uroš Vajgl poudaril: »Nujno je treba okrepiti globalni odziv za naslavljanje izrednih podnebnih razmer zaradi neposredne in eksistencialne grožnje človeštvu, ekosistemom in biotski raznovrstnosti. Potrebno je sprejeti ukrepe za takojšnje in močno zmanjšanje toplogrednih plinov v vseh sektorjih. Vse pogodbenice, še posebej velike onesnaževalke, bi morale čim prej sprejeti in predstaviti ambiciozne cilje in politike. Državni sekretar je še izpostavil včerajšnjo pridružitev Slovenije pobudi Španije in Senegala tako imenovanemu Mednarodnemu zavezništvu za odpornost na suše, s ciljem spremeniti trenutni način odpornosti na suše, ki temelji na odzivanju na krize, v bolj proaktiven način, ki bo temeljil na preučitvi tveganj.

Glavni namen konference je spodbuditi pogodbenice, da se dogovorijo v zvezi z dvigom splošne ambicije za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov in s tem omejevanje segrevanja ozračja na 1,5 stopinje Celzija, skladno s Pariškim sporazumom. Konferenca naslavlja tudi ukrepe za dolgoročno globalno odpornost na  podnebne spremembe in zaveze za dvig podnebnega financiranja, predvsem za najbolj ranljive države. Ker pa je napredek pri doseganju ciljev Pariškega sporazuma na svetovni ravni nezadosten, je vloga EU toliko pomembnejša, saj ima najambicioznejše zastavljene cilje.

Egipt, kot predsedujoča država in gostiteljica letošnje konference, poudarja, da je ključnega pomena implementacija že sprejetih zavez. Tovrstno sporočilo smo slišali tudi s strani svetovnih voditeljev, na tako imenovanem Vrhu voditeljev oziroma Implementacijskem vrhu, ki se je začel včeraj in se nadaljuje danes. Na Vrhu voditeljev Slovenijo zastopa predsednik republike Borut Pahor, ki je včeraj podal nacionalno izjavo. Slovenija je v tej izjavi prav tako izpostavila pomen kritičnega desetletja za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da na ta način ohranimo temperaturni cilj 1,5 stopinje.

Predsednik republike je med drugim sodeloval tudi na zaključnem dogodku ob sprejemu štafete s sporočilom za svetovne voditelje, ki je začela potovanje v Glasgowu, na prizorišču lanskega COP26 ter je po dobrem mesecu prispela v Sharm el-Sheikh. Štafeto je v Sloveniji sprejela glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek, v zadnji etapi jo je ponesel tudi predsednik Pahor. Glavni cilj je ozaveščanje o pomembnosti globalnega podnebnega izobraževanja in s tem opolnomočenje mladih.

Stališče Slovenije v času zasedanja zastopa pogajalska ekipa, ki jo sestavljajo strokovnjaki z Ministrstva za okolje in prostor na čelu z glavno podnebno pogajalko Tino Kobilšek, ki je poudarila: »Za EU je ključno, da na COP27 v čim večji meri zagotovimo podlago za čim prejšnjo polno implementacijo delovnega programa za blaženje. Ter tudi nujno okrepiti tako zaveze za zmanjšanje emisij kot njihovo izvajanje.«

S svojim zgledom  EU spodbuja ostale države, da okrepijo svoje podnebne ambicije za doseganje ciljev Pariškega sporazuma, v tem pogledu sta ambiciozno zastavljen cilj zmanjševanja emisij  toplogrednih plinov (TGP) do leta 2030 in doseganje podnebne nevtralnosti do leta 2050 bistvenega pomena. S sprejetjem implementacijske zakonodaje v okviru paketa Pripravljeni na 55 pa bo EU dokazala, da je zeleni prehod možen in da s sabo prinaša gospodarske priložnosti in dobrobit ljudi.

Posebna odposlanka za podnebno diplomacijo na Ministrstvu za zunanje zadeve mag. Eva Tomič je ob tem poudarila: »Na predlog Slovenije in še štirih držav je Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) letos poleti skoraj univerzalno potrdila novo pravico do čistega, zdravega in trajnostnega okolja. To pravico želimo smiselno vključiti v delo podnebne konference.  V luči kandidature Slovenije za mesto nestalne članice Varnostnega sveta OZN za obdobje 2024-2025 se tudi zelo dejavno vključujemo v razprave in aktivnosti za podnebno varnost. Slovenija zagovarja vključevanje podnebne varnosti v preprečevanje konfliktov, v izgradnjo miru in napore za ohranitev miru.«

Za Slovenijo področje zelenega prehoda in podnebnih sprememb predstavlja eno izmed prioritetnih področij.  S sprejemom Dolgoročne podnebne strategije smo si zastavili cilj podnebne nevtralnosti do leta 2050. Prav tako smo sprejeli nacionalno strategijo prilagajanja, Strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam, ki opredeljuje namen, cilje in strateške usmeritve na področju prilagajanja.

Na področju podnebnega financiranja, Slovenija v okviru Podnebnega sklada izvaja mednarodno razvojno pomoč, ki je ciljno usmerjena na ukrepe, ki pripomorejo k zelenemu prehodu in globalnim podnebnim ciljem. Preko Podnebnega sklada Slovenija prav tako sodeluje pri multilateralnem financiranju preko specializiranih skladov Združenih narodov.

EU in države članice si aktivno prizadevamo za dosego celovitega zaključka konference v Sharm El Sheikhu, uspešna pogajanja o Delovnem programu za blaženje in o določitvi Globalnega cilja za prilagajanje na podnebne spremembe ter višanje ambicij posodobljenih Nacionalno določenih prispevkov pogodbenic do leta 2030. Pri tem pa bo treba vključevati civilno družbo, nevladne organizacije ter druge deležnike, ki so bistveni za učinkovito implementacijo zavez glede zniževanja emisij TGP, ter vključevati vidike človekovih pravic in enakosti spolov.

EU si bo še naprej prizadevala za iskanje sinergij med področjem podnebnih sprememb in drugimi področji kot so biotska raznovrstnost, preprečevanje dezertifikacije in zmanjševanje tveganja za nastanek naravnih nesreč z namenom učinkovitega doseganja Ciljev trajnostnega razvoja.

Prihodnji teden bo potekal visok ministrski del konference, ko bodo potekale tudi sklepne faze pogajanj na politični ravni vse do sprejetja krovnih sklepov konference, ki se bo zaključila 18. novembra letos.