Finančni ministri so opravili razpravo o direktivi o Evrovinjeti, predvsem o tistih delih, ki se nanašajo na obdavčitev težkih tovornih vozil za uporabo cestne infrastrukture. Cilj predloga je opustitev trenutne obvezne minimalne obdavčitve težkih tovornih vozil. Soglasje v tej fazi še ni bilo doseženo, zato se bodo pogovori o tej temi nadaljevali.

Razprava je tekla tudi o izvajanju uredbe Basel III. Njeni cilji so med drugimi krepitev odpornosti na ekonomske šoke, trajnostnost oziroma prispevek k zelenemu prehodu ter strožji nadzor, ki zagotavlja dobro upravljanje bank v Evropski uniji in boljšo zaščito finančne stabilnosti. Ministri so dosegli splošni pristop in sledi delo v Evropskem parlamentu.

Članice so razpravljale še o posledicah vojne v Ukrajini, pri čemer so se v razpravi osredotočili predvsem na gospodarski in finančni vidik krize. Slovenija si prizadeva za ciljne in začasne ukrepe proti draginji ter skupen, koordiniran odziv na ravni Evropske unije. Prav tako je razprava osvetlila pomen dodatne makrofinančne pomoči ter nadaljnje pomoči v letu 2023, ki mora biti predvidljiva in stabilna.

Ministri so se na zasedanju seznanili še z letnim poročilom Evropskega fiskalnega odbora za leto 2022. V razpravi je minister Klemen Boštjančič poudaril, da se ne more popolnoma strinjati s EFB (angleško European Fiscal Board), da so bile fiskalne politike v zelo negotovem letu 2021 preveč podporno naravnane.

Ministri so se tudi seznanili s potekom zasedanja finančnih ministrov G20 ministrov in guvernerjev centralnih bank ter letnega zasedanja Mednarodnega denarnega sklada, ki je potekal v Washingtonu med 11. – 13. oktobra 2022.

Že v ponedeljek je potekalo zasedanje Evroskupine, ki se ga je udeležil tudi finančni minister Klemen Boštjančič. Ministri so na zasedanju izmenjali poglede glede makroekonomskih dogajanj, vključno z energetsko krizo in inflacijo.

Minister pa je ob robu zasedanja opravil tudi bilateralno srečanje s češkim ministrom za finance Zbyněkom Stanjuro, s katerim sta med drugim izmenjala izkušnje pri sprejemanju ukrepov za blažitev posledic energetske krize v obeh državah.