V okviru dvodnevne konference, ki je namenjena spoznavanju tujih in domačih primerov sodelovanja mest s civilno družbo, so bile med drugim predstavljene tudi dobre prakse iz Rige, Dubrovnika in Pule. Na okrogli mizi pa je s predstavniki občin in države tekla razprava o največjih izzivih in rešitvah na tem področju.

Nevladne organizacije in civilne iniciative zagovarjajo interese prebivalcev zapostavljenih območij, družbenih skupin, okolja ali narave, ki sicer nimajo zagovornika, so pa pomembni za dolgoročni razvoj mest in družbe.

Minister Uroš Brežan je v nagovoru poudaril, da »so nevladne organizacije pomemben partner v procesu oblikovanja politik in zakonodaje na področju urejanja prostora ter doseganja ciljev prostorskega in urbanega razvoja.«

V nadaljevanju je poudaril, da so nepogrešljive za delovanje skupnosti, saj s tem, ko zagovarjajo javni interes in prostor, navdihujejo prebivalce, jih povezujejo ter pri njih krepijo občutek pripadnosti in identifikacije z mestom, v katerem živijo. So tudi ključni vezni člen za premagovanje rastočega nezaupanja med javnimi upravami in javnostjo.

Mreža za prostor, ki organizira dogodek, je prepoznana kot ena pomembnejših povezovalk nevladnih organizacij na področju urejanja prostora. Združuje kar 29 članic – nevladnih organizacij z različnih območij Slovenije, ki si v okviru svoje dejavnosti na različne načine prizadevajo za trajnostno urejanje prostora. Tudi zaradi njihovega delovanja se je dvignilo zavedanje o problematiki urejanja prostora v Sloveniji in o obstoju in pomembnosti nevladnih organizacij, ki delujejo na tem področju.

Različne oblike sodelovanja med mesti in civilno družbo postajajo v mestih po Evropi vse bolj pomembne za kakovost življenja in storitev. Le močne in povezane lokalne skupnosti so se namreč sposobne učinkovito prilagoditi na nenehne spremembe v družbi in širšem okolju.