'Pot na delo na trajnosten način', 'Povečanje konkurenčnosti države z lažjim zaposlovanjem tujih strokovnjakov' in 'Uvedba obveznega predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole - da bomo snovalci naše prihodnosti' so trije novi izzivi platforme Partnerstva za spremembe, ki smo jih s pomočjo komisije in glasov udeležencev izbrali na današnjem dogodku in jih bomo proaktivno reševali v naslednjem letu. 

Partnerstvo za spremembe, nacionalna platforma sodelovanja med zaposlenimi v zasebnem in javnem sektorju, ki jo vodita AmCham Slovenija in Ministrstvo za javno upravo Republike Slovenije, je tako danes vstopila že v 9. krog.  

»Program podira stereotipe med javnim in zasebnim sektorjem. Sodelujemo zato, da spremenimo svet na bolje,« je udeležencem uvodoma dejal častni gostitelj Jure Trbič, državni sekretar na Ministrstvu za javno upravo Republike Slovenije. Kot je dodal, se na Ministrstvu za javno upravo dobro zavedamo tega, kako pomembna za državljane sta tako javni servis kot tudi poslovno okolje. “Nihče od nas ni osamljen otoček. Če razumemo razloge, ki poganjajo in generirajo spremembe in ugotovimo, kje so ozka grla, lahko pridemo do napredka in spodbudnega okolja. Prav program Partnerstva za spremembe, v okviru katerega potekajo že vrsto let izmenjave zaposlenih med zasebnim in javnim sektorjem, so eden prvih korakov na poti do sprememb.” 

Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija in podpredsednica AmChams in Europe je povedala, da so začetniki tega projekta mladi, ki so opozorili na to, da se med seboj ne slišimo: “Ob začetku 9. kroga pa je zgodba drugačna. Dokazali smo, da se z voljo da spreminjati tako manjše izzive kot tudi pomembne strateške izzive. Vsi, javni in zasebni sektor, smo na isti strani, ker skupaj verjamemo v kvaliteto življenja v Sloveniji, v sodelovanje in dobro poslovno okolje v državi.” 

Poleg izbire izzivov za novi krog so se na današnjem uvodnem dogodku predstavili tudi izzivi prejšnjega, 8. kroga Partnerstva za spremembe, ki jim je že uspelo dokazati, da s sodelovanjem lahko pridemo do dobrih rezultatov in boljše družbe. V okviru izmenjav med javnim in zasebnim sektorjem se je do sedaj izmenjalo že 364 udeležencev, v tem letu pa so se projektu znova pridružila številna nova podjetja in organi javne uprave.  

Izzivi 9. kroga Partnerstva za spremembe

• Ministrstvo za infrastrukturo in Direktorat za trajnostno mobilnost in prometno politiko: Pot na delo na trajnosten način

Na Ministrstvu za infrastrukturo želijo, da bi se zaposleni pogosteje odločili za prihod na delo na trajnosten način. Predlagajo izvedbo pilotnega projekta, s katerim bi lahko raziskali in razvili rešitve za lahko tranzicijo in spremembo potovalnih navad zaposlenih. Namen je zaustaviti rast deleža opravljenih poti z osebnimi vozili in zmanjšanje števila opravljenih kilometrov z motoriziranim prevozom v mestnih središčih. S predlagano idejo ne bi le zmanjšali stopnjo CO2 izpustov, zmanjšali gneče na vpadnicah in centrih večjih mest, ampak tudi nudili možnost za kvalitetnejše preživljanje prostega časa ter večje zadovoljstvo zaposlenih. Na podlagi analize pilotnega projekta bi lahko med drugim pripomogli tudi h kvalitetnejšemu razvoju mreže javnega potniškega prometa. 

• AmCham Komisija za prihodnost dela in izobraževanja: Povečanje konkurenčnosti države z lažjim zaposlovanjem tujih strokovnjakov

V Sloveniji je stopnja brezposelnosti rekordno nizka, iskalcev zaposlitve je bilo konec septembra 2022 52.043, povpraševanje po delovni sili pa zelo veliko. S kadrovskim pomanjkanjem se srečujejo skoraj vsa področja. Primanjkuje tako visokokvalificirane delovne sile kot tudi tiste z nižjo izobrazbo. Najbolj trpijo naslednje panoge: zdravstvo (tako zdravniki kot medicinske sestre in drug strokoven kader), inženiring, informacijska tehnologij, izobraževanje, proizvodnja, gostinstvo, turizem in gradbeništvo. Podjetja in zaposlovalci se za kadre borijo na tujih trgih. Pri težko pridobljenem kadru se zadeva dodatno zaplete s tem, da se zaposlovalci soočajo z velikimi zaostanki pri reševanju vlog za pridobitev delovnih dovoljenj. Ugodna rešitev izziva bi bila pozitivna za vse - državo, državljane, delodajalce in delavce. 

• Univerza v Ljubljani, Fakulteta za računalništvo in informatiko: Uvedba obveznega predmeta Računalništvo in informatika v osnovne in srednje šole - da bomo snovalci naše prihodnosti

Slovenija je ena izmed štirih držav EU, ki v osnovnih in srednjih šolah ta trenutek nima obveznega predmeta, ki bi posredoval temeljna znanja računalništva in informatike. Pri tem je ključno razlikovanje med temeljnimi znanji računalništva in informatike in digitalnimi kompetencami, saj mora izobraževalni istem vzgajati ne le uporabnikov tehnologije, temveč tudi njene ustvarjalce. Ob tem je pomembno zavedanje, da kar 90% današnjih delovnih mest zahteva takšno ali drugačno  poznavanje informacijsko-komunikacijskih tehnologij, pri čemer gre za vsa delovna mesta, ne zgolj tista v sektorju informacijskih tehnologij. Ocena je, da bo samo v Sloveniji, v naslednjih petih letih vsako leto primanjkovalo kar 5000 strokovnjakov s tega področja.