Med državami, ki so od pogodbe že odstopile, je na primer Italija, odstop pa so napovedale tudi Poljska, Španija, Nizozemska in Francija. Omenjena listina je po treh desetletjih obstoja ena ključnih ovir učinkovite okoljsko-podnebne in odgovorne energetske politike, zato se je tudi slovenska vlada odločila, da Državnemu zboru predloži v soglasje pobudo za odstop od te energetske listine.

Pogodba o energetski listini je večstranski trgovinski in naložbeni sporazum, ki se uporablja v energetskem sektorju. Podpisana je bila leta 1994, veljati pa je začela leta 1998. Vsebuje določbe o zaščiti naložb, trgovanju z viri energije in energenti ter njihovem tranzitu, pa tudi mehanizme reševanja sporov. Pogodba poleg tega določa okvir za mednarodno sodelovanje na energetskem področju med 54 pogodbenicami. Evropska unija je med podpisnicami skupaj z Euratomom, 26 državami članicami ter Japonsko, Švico, Turčijo in večino držav Zahodnega Balkana ter nekdanje ZSSR, razen Rusije in Belorusije.

Pogodba o energetski listini je skozi leta pričela izgubljati na pomenu. Širitev Evropske Unije in nadaljnja evropska integracija sta omogočili nove, poglobljene možnosti naložbenega sodelovanja na področju energije in zagotavljanja pravne varnosti akterjev v energetskem sektorju. Prav tako je razvila pravila državnih pomoči, okoljskih standardov, finančnih mehanizmov, investicijsko pravo, kakor tudi zakonodajo na področju varstva konkurence. Eden izmed pomembnejših vidikov zastarelosti trenutne pogodbe je tudi institut reševanja naložbenih sporov. 26. člen Pogodbe o energetski listini na primer omogoča vlagatelju, da lahko v primeru spora s pogodbenico izbere mednarodno arbitražo mimo rednih sodišč.

Junija letos je bil po več letnem procesu pogajanj sicer dosežen načelni dogovor o posodobitvi pogodbe, ki bo predmet glasovanja na 33. Konferenci podpisnic energetske listine, 22. novembra 2022. Republika Slovenija ocenjuje, da predlog posodobitve prinaša nekatere pomembne prilagoditve in spremembe, vendar te niso zadostne. Slovenija tako v vsakem primeru napoveduje odstop od pogodbe.

Ne glede na odstop bo Republika Slovenija ohranila status opazovalke v okviru Konference podpisnic energetske listine, saj si želi tudi v nadaljnje spremljati delovanje. Republika Slovenija prav tako ostaja podpisnica Mednarodne energetske listine iz leta 2015, ki na pravno nezavezujoči osnovi spodbuja vzajemno koristno energetsko sodelovanje med državami z vseh celin, z namenom zagotavljanja energetske varnosti in trajnosti.