Ena temeljnih nalog izvajalcev gospodarske javne službe ravnanja z odpadki (IJS) je zagotavljanje okolju in ljudem neškodljivega ravnanja z odpadki. Komunalno odpadno embalažo (KOE) morajo IJS prepuščati družbam za ravnanje z odpadki (DROE). Te jo morajo prevzemati v deležih, ki jih določi vlada, a že vrsto let prevzemajo samo del KOE, ki jo od gospodinjstev zberejo izvajalci javnih služb.

Kljub temu, da IJS pozivajo DROE, da prevzamejo KOE, le te prevzem KOE zavračajo. Za to navajajo različne razloge, in sicer da prevzemajo le količine KOE, kot jim to narekuje veljavno okoljevarstveno dovoljenje, da je sklep o določitvi deležev odpadne embalaže nezakonit, sklicujejo se na neustavnost in nezakonitosti delov spremenjene Uredbe o embalaži in odpadni embalaži in podobno.

V kolikor se kapacitete za skladiščenje odpadne embalaže v zbirnem centru oziroma centru za ravnanje s komunalnimi odpadki IJS zapolnijo prek 80 %, morajo o tem obvestiti Inšpekcijo za okolje in naravo (ION). Ta pri izvajalcu javne službe uvede inšpekcijski postopek. V kolikor ugotovi, da DROE pri IJS niso izpolnil svojih obveznosti, jim z odločbo odredi odstranitev komunalne odpadne embalaže v količini, ki bi jo morala prevzeti v skladu s predpisi. Zaradi neprevzemanja KOE je ION lani izvedel izredno Akcijo nadzorov. DROE so izdali 90 odločb za odstranitev KOE. V letošnjem letu pa so jim tudi že izdali 35 odločb:

Zaradi neprevzemanja KOE se pri številnih IJS kopiči neprevzeta KOE do take mere, da preseže njihove kapacitete za skladiščenje odpadne embalaže. Ti potem KOE odlagajo na za to neprimerne, neutrjene in nepokrite površine.

Ukrepanje

Oboje, skladiščenje KOE na neutrjenem, nepokritem in neprimernem zemljišču, kot neprevzemanje KOE je nezakonito početje. Inšpektorji za okolje morajo v obeh primerih ukrepati:  

• Zoper IJS, če ugotovijo kršitve predhodnega skladiščenja, shranjevanja in označevanja odpadkov  v zbirnem centru ali nedovoljeno skladiščenje izven centra. Za predhodno skladiščenje ločeno zbrane odpadne embalaže mora biti v zbirnem centru zagotovljen tako velik skladiščni prostor, da zadošča za vsaj sedemdnevno predhodno skladiščenje teh odpadkov. Zbirni center mora biti ograjen tako, da je onemogočen dostop živalim in nepooblaščenim osebam. Biti mora opremljen za gašenje požara v skladu s predpisi, ki urejajo požarno varnost objektov. Padavinsko odpadno vodo je treba odvajati v javno kanalizacijo najmanj čez oljni lovilec, z izjemo pokritih objektov. Tla vseh odprtih pokritih in nepokritih površin morajo biti v skladu s stanjem tehnike utrjena tako, da so za tekočine neprepustna.
• Ukrepati pa mora tudi zoper DROE, ki pri IJS niso prevzele svojega deleža KOE.

Zaradi tega negodovanje IJS, da inšpektorji ukrepajo zoper njih, namesto, da bi ukrepali zoper DROE, ne vzdrži. Tukaj ni izbire. Oboje je kršitev predpisov. V obeh primerih ima okoljski inšpektor pravico in dolžnost, da ukrepa tako zoper DROE kot IJS, če ugotovi, da s KOE ne ravnajo v skladu s predpisi. Dejstvo pa je, da je kršitev DROE in posledično tudi odločb, s katerimi jim inšpektorji odredijo prevzem neprevzete KOE nekajkrat več, kot kršitev IJS. 

DROE se praviloma pritožijo na vse izdane inšpekcijske odločbe, po odločitvi drugostopenjskega organa, ki v večini primerov potrdi inšpekcijsko odločbo (morebitna odprava je bila iz razloga procesnih kršitev postopka), pa DROE skoraj vedno zoper odločbo sprožijo upravni spor. Glede na to, da je zoper inšpekcijske odločbe vloženih več tožb, o katerih sodišče še ni odločilo, se bodo težave verjetno nadaljevale do razsodbe upravnega sodišča, ki bo s svojo odločitvijo dal jasno vedeti, kaj so obveznosti DROE. Da bi se izognili kopičenju nepobrane embalaže, ki ima negativne posledice na okolje, bo Inšpektorat za okolje in prostor v prihodnjih mesecih poostril nadzore in intenziviral inšpekcijske aktivnosti.