Ministrica Irena Šinko se je zjutraj udeležila dogodka, ki so ga pripravili otroci na Osnovni šoli Turnišče. V okviru simpatičnega programa so otroci prikazali vsebino s področja kmetijstva in čebelarstva. Ministrica se je nato v pogovoru z otroci osredotočila na ključna sporočila Tradicionalnega slovenskega zajtrka. Ob tem jih je pohvalila, da so izkazali veliko zanimanja in znanja s področja kmetijstva, pridelave hrane in pomena podeželja. »Zajtrk je zelo pomemben obrok, saj s tem dobite nujno potrebne snovi, energijo, da se lahko učite, izvajate športne in druge aktivnosti ter se nasploh dobro počutite. Ta zajtrk, ki pa ga danes jeste otroci po vseh šolah in vrtcih po Sloveniji, sestavljajo domača jabolka, mleko, med, kruh in maslo oz. tudi kakšno drugo sezonsko sadje. Ob tem želim poudariti, da je pomembno, da je ta hrana iz lokalnega okolja, saj je sveža, kakovostna in zaradi krajših prevozov in manj embalaže tudi okolju prijazna. Zato je pomembno, da se tudi najmlajši zavedate, da je hrana, ki jo pridelamo v lokalnem okolju, zelo pomembna in koristna za vse skupaj in se moramo truditi, da čim večkrat posegamo po njej«.

Ministrica je tudi opozorila na poklic kmeta, ki je vedno bolj cenjen. »Poklic kmeta je zelo pomemben; če ne bo kmeta, ne bo doma pridelane hrane. Če želimo biti samooskrbni, pa moramo pridelati čim več hrane. Zato je ta poklic pomemben in zagotovo ga bo z veseljem opravljal tudi kdo od vas. Danes ga boste tudi spoznali, ko boste šli na obisk nekaterih kmetij.« Ob koncu je tudi spomnila, da hrana ne sodi v smeti. »Preveč hrane zavržemo, zato se moramo potruditi, da je ne mečemo v smeti, da jo damo na krožnik le toliko, kot jo lahko pojemo, da kupimo toliko, kot potrebujemo«.

Državna sekretarka Tatjana Buzeti se je z državnim sekretarjem z Ministrstva za delo družino in socialne zadeve Simonom Maljevcem udeležila zajtrka v socialnovarstvenem zavodu Dom ob Savinji v Celju. Ob obisku je izrazila zadovoljstvo, da se Tradicionalni slovenski  zajtrk širi tudi v domove starejših občanov. »Kakovostna prehrana je pomembna skozi celotno življenjsko obdobje. Pohvalno je, da to prepoznava tudi vodstvo domov starejših občanov in na jedilnike uvršča domačo, lokalno pridelano hrano ter pri nabavi sodeluje z lokalnimi pridelovalci.«

Državni sekretar dr. Darij Krajčič pa je obiskal otroke v Osnovni šoli Nazarje, kjer si je ogledal razstavo, ki so jo pripravili učenci, in učni čebelnjak, kjer se je srečal tudi s člani čebelarskega krožka. Ob obisku je izpostavil: »V okolici vaše šole je veliko kmetij zato je pomembno, da dobro sodelujete z lokalnimi kmeti in to vaša šola tudi dela. Veseli me tudi, da imate svoj čebelnjak in tako danes jemo med, ki ste ga sami pridelali.«

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na dan slovenske hrane v svojih prostorih že tradicionalno organiziralo tudi tržnico lokalnih pridelkov in izdelkov. Tokrat so na njej sodelovali mladi kmetje, ker je bila pripravljena skupaj z Zvezo slovenske podeželske mladine.

Pomen dneva slovenske hrane in Tradicionalnega slovenskega zajtrka

Dan slovenske hrane je za slovensko kmetijstvo izjemnega pomena, z njim našim kmetom  in zadrugam, ključnim gradnikom kratkih dobavnih verig in samooskrbe, izkazujemo posebno pozornost in zahvalo. Ministrstvo na dan slovenske hrane še posebej aktivno spodbuja javnost, da razmisli o svojih prehranskih in nakupnih navadah in jo poziva k čim pogostejšemu vključevanju lokalno pridelane in predelane hrane v dnevne obroke. Z izbiro slovenske hrane se ohranja poseljenost, obdelanost in urejenost podeželja, vzdržuje delovna mesta, varuje okolje in zagotavlja večjo prehransko varnost v državi.

Tradicionalni slovenski zajtrk pa je namenjen spodbujanju rednega zajtrkovanja ter izbiranju živil iz lokalne bližine. Letošnji Tradicionalni slovenski zajtrk je potekal pod sloganom »Zajtrk z mlekom – super dan!« Maslo in mleko sta namreč že vsa leta, poleg kruha, medu in jabolka ali drugega slovenskega sadja, njegovi pomembni sestavini.  

Pomen zelenega javnega naročanja pri naročanju lokalne hrane

Naročanje živil že od leta 2012 predstavlja enega izmed predmetov zelenega javnega naročanja, kot jih določa Uredba o zelenem javnem naročanju (Uredba o ZeJN). Naročnik mora javno naročilo živil oddati tako, da izpolni cilja iz Uredbe o ZeJN, da znaša delež ekoloških živil glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 15 % (v skladu s prehodnim obdobjem je ta delež do konca leta 2023 12 %) in da znaša delež živil iz shem kakovosti glede na celotno predvideno količino živil, izraženo v kilogramih, najmanj 20 %.

V skladu z novelo Zakona o javnem naročanju (ZJN-3), ki je začela veljati 1. 1. 2022, pa je naročanje živil uvrščeno med izjeme od uporabe zakona, če vrednost naročila ne presega evropskih pragov (mejnih vrednosti za objavo v Uradnem listu EU). V primeru torej, ko naročnik naroča živila, katerih vrednost je nižja od teh mejnih vrednosti, za naročilo ne izvede enega izmed postopkov oddaj javnih naročil, temveč to naročilo odda v skladu s pravili, ki veljajo za oddajo t.i. evidenčnih naročil. V vsakem primeru pa mora naročnik tudi v tem primeru upoštevati Uredbo o ZeJN oziroma ob oddaji naročila doseči cilja, kot jih določa Uredba o ZeJN. ZJN-3 pa omogoča tudi, da naročnik del naročila/sklopov (največ 20 %) izloči iz postopka oddaje naročila (upošteva načelo kratkih dobavnih verig) in jih odda neposredno v skladu s pravili, ki veljajo za oddajo t.i. evidenčnih naročil, s čimer se lahko dodatno zagotovi višji odstotek naročanja lokalnih živil.