Generalna konferenca za uteži in mere (General Conference on Weights and Measures - CGPM) je krovni organ Metrske konvencije, ki se sestaja vsaka štiri leta. Na njej članice Metrske konvencije zastopajo svoje interese, predvsem glede ureditve Mednarodnega sistema enot SI (Systeme internationale d'Unites).

Glavne točke zasedanja so bile:

• razprava o porajajočih se potrebah v meroslovju na globalni ravni, predvsem priprava dolgoročne vizije, ki bo ostala relevantna tudi po redefiniciji SI enot leta 2018, kot tudi o vlogi BIPM (Mednarodnega urada za uteži in mere), ki se je z redefinicijo enot bistveno spremenila (BIPM ni več hranitelj prakilograma, primarne realizacije za maso). Pri vlogi BIPM v prihodnje je Slovenija zastopala stališče, da naj BIPM tudi v prihodnje zagotavlja brezplačne kalibracije na področjih mase, časa in frekvence ter ionizirajočega sevanja, kar je za Slovenijo pomembna dodana vrednost sodelovanja,
• razprava o digitalni transformaciji v meroslovju, predvsem o polni podpori pri digitalizaciji mednarodnega sistema enot SI in zagotovitve digitalnih kalibracijskih poročil,
• razprava in sprejem razširitve obsega predpon SI. Predpone je bilo potrebno razširiti zaradi vse hitrejšega napredka tako na makroskopski ravni kot tudi na mikroskopski. K predponam SI enot se je poleg trenutno najvišje potence 24 (10²⁴ yotta, 10^-24 yocto) dodalo še dve potenci (10²⁷ rona, 10^-27 ronto) in (10³⁰ quetta, 10^-30 quecto),
• razprava o stabilnejšem zagotavljanju univerzalnega koordiniranega časa (UTC) z odpravo vsakokratnih eno sekundnih popravkov v UTC zaradi sledenja vrtenju zemlje okoli svoje osi. S tem se bodo odpravila relativno pogosta prilagajanja UTC (tudi do dvakrat na leto), popravki pa ne bi bili potrebni vsaj eno stoletje. Vsi tovrstni popravki večajo možnost napak tako npr. pri satelitski navigaciji, kakor tudi pri bolj običajnih stvareh npr. pri elektroenergetskem omrežju, sinhronizaciji prometa (vlakov) ipd…,
• razprava o prihajajoči redefiniciji enote za čas sekunde (resolucija 5), kar bo ob pričakovanem razvoju področja mogoče že do leta 2030. Že sedaj namreč obstaja vrsta realizacij, ki so vsaj za dva reda velikosti boljše od sedanje definicije preko hiperfinega prehoda Cs atoma in
• razprava o univerzalnem pristopu k Metrski konvenciji, s katerim se poskuša doseči, da bi se čim več svetovnih držav vključilo v konvencijo.

Letos je Slovenija lahko drugič glasovala na zasedanju, kar nam omogoča polnopravno članstvo v Metrski konvenciji, pridobljeno z ratifikacijo Metrske konvencije v letu 2016. Zasedanje je bilo organizirano hibridno in je omogočalo udeležbo v živo v Parizu oz. Versaillesu ali na oddaljen način.