Vlada sprejela predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Kazenskega zakonika 

Vlada je, na predlog Ministrstva za pravosodje, sprejela predlog novele kazenskega zakonika (KZ-1J), s katero v kazensko zakonodajo uvajamo t. i. »zločin iz sovraštva« (hate crime) kot obvezno oteževalno okoliščino, ki se upošteva pri odmeri kazni. To pomeni, da bo katerokoli kazensko dejanje, povod za katerega so osebne okoliščine žrtve, po predlagani ureditvi terjal strožje kaznovanje storilca.

Novelo KZ-1J, ki bo v Državnem zboru obravnavana po skrajšanem zakonodajnem postopku, morajo potrditi še poslanci.

Glede na obravnavani koncept gre pri kaznivih dejanjih, ki so storjena iz sovraštva, lahko za katerokoli kaznivo dejanje, storjeno zaradi sovraštva ali predsodkov na podlagi osebnih okoliščin žrtve, kar mora biti razlog za strožje kaznovanje storilca. Posledice takih kaznivih dejanj namreč sežejo širše, kot »samo« na konkretno žrtev takega kaznivega dejanja, saj storitev kaznivega dejanja s takim motivom lahko povzroči občutek ogroženosti in napetosti v celotni skupnosti.

KZ-1 v veljavnem besedilu določa splošna pravila za odmero kazni. Ob tem primeroma navaja tudi določene okoliščine, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja v okviru specialnega minimuma in maksimuma, določenega za konkretno kaznivo dejanje. Vsaka od primeroma navedenih okoliščin je lahko glede na okoliščine posameznega primera olajševalna ali obteževalna, ena od njih pa so tudi nagibi, iz katerih je storilec dejanje storil.

S predlaganim novim tretjim odstavkom 49. člena KZ-1 pa je predvidena okoliščina storitve kaznivega dejanja, kadar je bil nagib za storitev katerakoli osebna okoliščina oškodovanca oziroma žrtve, ki naj se v okviru kaznovanja vedno šteje za obteževalno. Izjema so le tista kazniva dejanja, pri katerih je taka okoliščina znak kaznivega dejanja ali je zaradi nje predpisano strožje kaznovanje po tem zakoniku (na primer: 116., 131. in 297. člen KZ-1), česar pa ni potrebno določati, saj iz teorije in sodne prakse jasno izhaja, da znak kaznivega dejanja ne more biti hkrati tudi obteževalna okoliščina.

Okoliščine (kaznivo dejanje storjeno zaradi narodnostne, rasne, verske ali etnične pripadnosti oškodovanca, njegovega spola, barve kože, porekla, premoženjskega stanja, izobrazbe, družbenega položaja, političnega ali drugega prepričanja, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali katerikoli druge osebne okoliščine) so navedene primeroma, povzete pa so po 297. členu KZ-1, ki povzema 14. člen EKČP ter 14. in 63. člen Ustave.

Vir: Ministrstvo za pravosodje

Vlada se je opredelila do amandmajev k predlogoma proračunov za prihodnji dve leti

Vlada se je opredelila do amandmajev k predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2024. 

Vlada se mora na podlagi Poslovnika državnega zbora opredeliti do amandmajev, vloženih k predlogu sprememb proračuna za leto 2023 in dopolnjenem predlogu proračuna za leto 2024. Amandmaje k dopolnjenemu predlogu državnega proračuna lahko vloži matično delovno telo, poslanska skupina ali najmanj četrtina poslancev. Vlada vse vložene amandmaje k obema predlogoma zavrača. 

Vir: Ministrstvo za finance