Obravnavali so tudi kmetijski vidik predloga Uredbe o obnovi narave ter ribiški točki, o energetskem prehodu ribiške flote in akvakulture EU ter o aktivnostih za razvoj sektorja alg.

Ministrica se je na dvostranskih srečanjih sestala tudi s komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo Virginijusom Sinkevičiusem, nato pa še z ministrom za razvoj podeželja Švedske Petrom Kullgrenom, ki v 2023 prevzema predsedovanje Svetu EU za kmetijstvo in ribištvo.

Ministrice in ministri EU se seznanili z informacijo Komisije o izvajanju nove strategije EU za gozdove do leta 2030. Strategija, objavljena junija 2021, nadgrajuje okvir EU za usklajevanje in zagotavljanje skladnosti politik, povezanih z gozdovi. Njen cilj je prilagoditi evropske gozdove novim razmeram, vremenskim ekstremom in veliki negotovosti, ki jih prinašajo podnebne spremembe. Ministrica Irena Šinko je v razpravi poudarila, da je Slovenija ena najbolj gozdno bogatih držav v EU, saj kar 60 odstotkov ozemlja pokrivajo biotsko pestri gozdovi. »Predlagani ukrepi strategije gredo sicer v pravo smer, vendar je preučitev napredka glede izvajanja te strategije zahtevno zaradi prekrivanja ukrepov in postavljenih ciljev različnih sektorjev. Pogrešamo več dialoga z državami članicami, še zlasti o ciljih strategije za prihodnje desetletje. Pomembno je, da bodoči sistem spremljanja na ravni EU upošteva že vzpostavljene sisteme v državah članicah«. Ministrica je ob koncu še poudarila, da so gozdovi dragocena naravna dediščina,  upravljanje z njimi je izrednega pomena, spremembe v njihovem upravljanju pa morajo biti umne, premišljene in postopne.

Na zasedanju je Komisija predstavila Sporočilo o zagotavljanju razpoložljivosti in cenovne dostopnosti gnojil. Zaradi naraščajočih cen in težav z dobavljivostjo gnojil v EU so Evropski parlament in države članice na septembrski seji Sveta EU za kmetijstvo in ribištvo pozvale Evropsko komisijo k pripravi vseevropske strategije za spopadanje z izzivi, s katerimi se sooča industrija gnojil v Evropi, saj proizvajalci gnojil zmanjšujejo proizvodnjo zaradi naraščajočih cen energije. Cene dušikovih gnojil v EU so se septembra 2022 medletno zvišale za 149 odstotkov, v tem času so se močno zvišali tudi drugi vhodni stroški za kmetovalce. Zato ti tudi v Sloveniji odlašajo z nakupi gnojil za setev ozimnih posevkov. Slovenija meni, da je treba na ravni EU pristopiti celovito, potrebno je krepiti avtonomijo EU pri proizvodnji in dobavi gnojil, pomembni pa so tudi ukrepi za izboljšanje preglednosti na trgu z gnojili in surovinami, ki se uporabljajo za njihovo proizvodnjo. Ob tem je potrebno spodbujanje trajnostne in učinkovite uporabe gnojil ter iskanje alternativnih hranil in virov energije. Ministrica Šinko je v razpravi poudarila, da so v tem trenutku ključni kratkoročni ukrepi za podporo domačim proizvajalcem gnojil in kmetom, da ohranimo kmetijsko proizvodnjo. »Podaljšanje začasnega okvira za državne pomoči zaradi posledic ruske agresije je sicer pozitivno, vendar to ne nadomešča ukrepanja na ravni EU. Podpiramo tudi začasno ukinitev carinskih dajatev za uvoz določenih gnojil, pomembno je spremljane razmer na trgih, zato pozdravljamo vzpostavitev tržnega observatorija«. Ministrica je izpostavila tudi potrebo srednjeročnih in dolgoročnih ukrepov. »Strateški načrti bodo imeli ključno vlogo pri povečevanju učinkovite rabe gnojil, izobraževanju in uvajanju trajnostnih kmetijskih praks«.

V dopoldanskem delu zasedanja so ministri obravnavali tudi točki, namenjeni ribištvu. Komisija je poročala o energetskem prehodu ribiške flote in akvakulture EU. Sledilo je sporočilo Komisije o razvoju močnega in trajnostnega sektorja alg. Komisija je danes predstavila tudi predlog Uredbe o obnovi narave s kmetijskega vidika. Predlog uredbe, katere cilj je podpreti okrevanje za degradirane ekosisteme, določa obveznosti za posamezne države članice. Slovenija pozorno spremlja njeno obravnavo, saj bo imela velik vpliv na kmetijstvo in gozdarstvo. »Pozdravljamo še zlasti prizadevanja za ohranitev divjih opraševalcev, ti so ključnega pomena za ohranjanje biotske raznovrstnosti, kot tudi za kmetijstvo, saj pozitivno vplivajo na proizvodnjo hrane«, je v razpravi poudarila ministrica Šinko.

Ministrica se je na dvostranskem srečanju sestala tudi s komisarjem za okolje, pomorske zadeve in ribištvo gospodom Virginijusom Sinkevičiusem. V pogovoru sta na področju ribištva izpostavila stanje in posebnosti slovenskega ribištva, črpanje sredstev EU na področju ribištva in upravljanje ribištva v Sredozemlju z vidika slovenskega ribištva. Govorila sta tudi o stanju in posebnostih slovenskega gozdarstva, o EU gozdarski strategiji v povezavi s slovenskim gozdarskim sektorjem ter o stalnem odbora za gozdarstvo. Ministrica je komisarja seznanila tudi z aktivnostmi Slovenije na področju zmanjševanja zavržkov hrane.

Ministrica Šinko se je sestala tudi s švedskim ministrom za razvoj podeželja Petrom Kullgrenom. Osrednja tema pogovora so bile prednostne naloge Švedske v času predsedovanja Svetu EU na področju kmetijstva, ribištva in gozdarstva. Izpostavila sta dosjeje, ki so posebej pomembni za Slovenijo, med drugim področje označevanja živil, še zlasti medu, predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov ter vsebine s področja okolja, ki zadevajo tudi kmetijstvo in gozdarstvo (obnova narave, emisije industrije, varstvo tal, deforestacija). V pogovoru sta se dotaknila tudi področja ribištva in gozdarstva. Ministrica je švedskemu kolegu zagotovila konstruktivno sodelovanje, da bo dosežen napredek v zastavljenih ciljih iz programa dela predsedovanja.