Ribiške skupnosti po svetu praznujejo ta dan s shodi, delavnicami, javnimi srečanji, kulturnimi predstavami, razstavami in glasbenimi prireditvami. Ta dan je priložnost za opozarjanje na pomen ohranjanja svetovnega ribištva, predvsem malega priobalnega ribolova. Letos je poseben poudarek namenjen skrbi za socialno varnost oseb, ki se preživljajo z ribištvom.

Ribe ter ribiški proizvodi predstavljajo pomemben vir prehrane za veliko ljudi po vsem svetu, še posebej pa za tiste, ki živijo ob rekah, jezerih in morjih. Mnogim tradicionalnim družbam ta dejavnost predstavlja vir preživetja. V Sloveniji je ohranjanje tradicionalnega načina ribolova izjemnega pomena. Kar 90 odstotkov plovil v slovenski ribiški floti je namreč manjših od 12 metrov, njihova ribolovna potovanja pa trajajo po navadi le nekaj ur. Slovenija ostaja močno zavezana izvajanju ukrepov na področju skupne ribiške politike, s katerimi prispevamo k trajnostnemu upravljanju staležev v severnem Jadranu.

Ministrica Irena Šinko ob svetovnem dnevu ribištva izpostavlja: »Slovenija je ribiška in pomorska država in kot taka že tradicionalno usmerjena na morje. Ribolov nekaterim prinaša vir za preživetje, na drugi strani pa je pomembno tudi ohranjanje tradicije in kulturno izročilo slovenskega ribištva. Vendar pa smo vsi soočeni z dejstvom, da stanje ribolovnih staležev v Jadranskem morju ni najboljše in da so pogoji za delo ribičev vse težji. Evropski sklad za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo nam ponuja nekatere rešitve za ribiče in delavce v akvakulturi za lažjo premostitev stanja, ribištvu pa doda popotnico za okrepitev sektorja. Naše ministrstvo je nedavno na Evropsko komisijo poslalo dokumente, ki bodo omogočali črpanje sredstev za prihodnje programsko obdobje 2021-2027. Naš glavni cilj je ohranitev slovenskega ribištva kot tradicije trajnostnega pridobivanja hrane iz morja za prihodnje generacije.«

V EU predstavlja mali priobalni ribolov kar 80 odstotkov ribiške flote. Z malim priobalnim ribolovom se ukvarjajo večinoma manjša družinska podjetja, kjer se znanje in veščine o tradicionalnih ribolovnih tehnikah, ki so okolju praviloma prijaznejše od novejših, prenašajo iz roda v rod. Takšen način ribolova predstavlja mnogim družinam vir preživetja in je tesno prepleten z načinom življenja obalnih skupnosti. Vendar pa je danes veliko staležev prelovljenih, kar predstavlja tradicionalnim malim priobalnim ribiškim skupnostim veliko težavo. Ocenjuje se, da je v Sredozemskem morju kar 78 odstotkov staležev še vedno v stanju ogroženosti, kljub mnogim ukrepom, da bi to preprečili. Če dodamo vse večjo onesnaženost morja in globalno gospodarsko krizo, vidimo, da je ribiški sektor in z njim ljudje, ki preživljajo sebe in svoje družine, pred precejšnjimi globalnimi izzivi.

Leta 2014 je Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (angleško Food and Agriculture Organisation - FAO) potrdila Prostovoljne smernice za zaščito trajnostnega malega priobalnega ribolova v kontekstu prehranske varnosti in izkoreninjenja revščine (Smernice SSF) in tako začrtala vrsto ključnih ciljev za zaščito in krepitev vpliva malega priobalnega ribolova po vsem svetu. Smernice SSF pozivajo k družbenemu razvoju, zaposlovanju ter dostojnemu delu vpletenim v skupnosti malega priobalnega ribolova na način, da so vsi posamezniki deležni spoštovanja človekovih pravic. Varstvo človekovih pravic je tema, ki zahteva veliko stopnjo sodelovanja med vsemi nosilci odgovornosti za njihovo varovanje. Posebno pomembno je področje socialnega varstva, saj gre za praviloma za najbolj ranljive skupine ljudi in posameznike. Mednarodna razvojna agenda priznava pomemben prispevek socialnega varstva k povečanju sposobnosti prilagajanja, produktivnosti, prehranske varnosti in ekonomskega razvoja v ribiškem sektorju. Deklaracija za trajnostno ribištvo in akvakulturo Odbora za ribištvo (COFI) pri FAO iz leta 2021 poziva države, naj »olajšajo dostop do programov socialne zaščite za ribiče in proizvajalce ribogojstva ter njihove skupnosti«.

Modra preobrazba je sicer tudi prednostno področje novega strateškega okvira FAO za obdobje 2022–2031, namenjenega pospeševanju doseganja Agende 2030 za trajnostni razvoj na področju hrane in kmetijstva. Modra preobrazba poudarja potrebo po v drznih ukrepih, usmerjenih v prihodnost, njen cilj pa je krepitev in širitev ribogojstva, izboljšanje upravljanja ribištva in inovativne vrednostne verige ribištva in ribogojstva.

Ob letošnjem svetovnem dnevu ribištva bo pod okriljem FAO v Rimu potekal dogodek, osrednja tema pa bo razprava o načinih vlaganja v socialno varnost ter zbiranje priporočil za večjo usmerjenost k njej z namenom prispevati k trajnostnemu razvoju in pravični modri preobrazbi za spodbujanje socialne in gospodarske trajnosti ter trajnosti ribištva kot dejavnosti.

Leta 2016 je Odbor FAO za ribištvo podprl predlog za razglasitev Mednarodnega leta malega priobalnega ribolova in akvakulture, z namenom večje ozaveščenosti o tej gospodarski panogi. Leta 2017 so Združeni narodi na 72. zasedanju Generalne skupščine razglasili leto 2022 za Mednarodno leto malega priobalnega ribolova in akvakulture, katerega cilj je spodbujanje prehoda na bolj učinkovito, vključujočo, odporno in trajnostno družbo. Posebna pozornost je namenjena razširitvi in okrepitvi socialne varnosti v ribiškem sektorju in sektorju akvakulture. V tem kontekstu obeležujemo tudi 21. november, svetovni dan ribištva.