Na tokratno sejo so bili povabljeni tudi predstavniki iz Haloz, ki so predstavili stališče glede novo izračunanih točk kmetijskih gospodarstev v OMD in opozorili na specifike njihovega območja, kar bi se naj odrazilo kot pomanjkljivost novega točkovanja kmetijskih gospodarstev (KMG) v OMD.

Razprava se je začela s predstavitvijo točkovanja, ki je rezultat posodobitve metodologije za izračun točk. Nov izračun prinese nove vrednosti točk OMD in ob spremenjeni formuli za plačilo OMD tudi različne učinke po Sloveniji. Izpostavljene so bile primerjave med posameznimi območji in tudi spremembe med posameznimi kmetijskimi gospodarstvi. Nato so značilnosti Haloz orisali še predstavniki iz tega območja, ki se ne strinjajo z novo višino točk in menijo, da je kriterij strmine premalo ovrednoten. Nazornost pridelovalnih razmer so prikazali tudi z fotografijami posameznih delovnih faz ob spravilu travinja. Težke pridelovalne razmere zmanjšujejo interes za kmetovanje, prav tako pa tudi za prevzem kmetij s strani mladih. Tudi kmetijska zemljišča, ki so na prodaj, ne kupi nihče. Čeprav so Haloze prepoznane kot naravovarstveno dobro ohranjeno območje in so del območja Natura 2000, se bojijo, da se bodo zemljišča zarasla in kmetijska dejavnost opustila.

Ministrica Irena Šinko in člani sveta so se strinjali, da je problematiko strmine v Halozah, pa tudi drugod po Sloveniji potrebno ustrezno nasloviti, zato je bilo dogovorjeno, da se v čim krajšem času organizira ogled na terenu s predstavniki Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ostalih institucij.

Sledila je informacija o trenutnem stanju spremembe Zakona o dohodnini, ki vsebuje spremembo 26. člena, posledično pa bi se plačilo OMD v višini 50 odstotkov štelo med obdavčljive prejemke. Ministrstvo je pojasnilo, da iz obrazložitve zakona izhaja, da se sprememba predlaga zaradi po letu 2016 prenovljene metodologije izračuna katastrskega dohodka. Izračun katastrskega dohodka tako že vključuje vpliv višjih stroškov oziroma nižjih pridelkov, kar seveda posebej velja za plačila za težje pridelovalne razmere, saj so te že primerno upoštevane v okviru ugotavljanja katastrskega dohodka in torej oprostitev dohodnine za podpore takemu kmetovanju predstavlja dvakratno upoštevanje istih stroškov pridelave. Vsekakor pa so postopki še dodatno zapleteni zaradi vložitve pobude za posvetovalni referendum. Člani sveta so opozorili, da kakršno koli vštetje plačila OMD v dohodninsko osnovo ne bo vplivalo le na izračun dohodnine, temveč tudi na vse druge socialne prejemke (štipendije, malice,…) vezane na ugotavljanje dohodkovnega položaja, zato obdavčitvi plačila OMD še naprej nasprotujejo.

Člani Sveta za OMD so: Janez Beja (predsednik, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije - KGZS), Tomaž Cunder (Kmetijski inštitut Slovenije-KIS), dr. Andreja Ferreira (Gozdarski inštitut Slovenije), Anton Perpar (Biotehniška fakulteta), Karmen Pažek (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru), Nina Križnik, Anka Miklavič Lipušček (Gospodarska zbornica Slovenije), Alenka Marjetič Žnider (Zadružna zveza Slovenije), Boris Orešek (Sindikat kmetov Slovenije), Irena Ule, Jožica Gričnik (Zveza kmetic Slovenije), Roman Savšek (Zveza društev rejcev drobnice), Ana Vovk (Univerza v Maribor), Marjan Hren /Zveza lastnikov gozdov Slovenije), Doris Letina (Zveza slovenske podeželske mladine-ZSPM), Sašo Hrovat (Triglavski narodni park), Metod Jagodic, Klemen Černuta, Matjaž Ribaš (Slovenski regionalni razvojni sklad).