Dogodki so namenjeni predstavitvi dosedanjih izkušenj v projektu sodelujočih občin in izvajalcev projekta Ministrstva za infrastrukturo ter Geodetskega inštituta Slovenije (GI), zato so se jih udeležili tudi nekateri občinski predstavniki.

V Slovenj Gradcu je napredek občine in regije v okviru projekta predstavila podžupanja gospa Martina Šisernik, v Mariboru je aktivnosti štajerske prestolnice predstavila podžupanja gospa Alenka Iskra, v Celju pa je podžupanja gospa Breda Arnšek prav tako nazorno predstavila aktivnosti za ustrezno dostopnost, ki jih izvajajo v knežjem mestu.   

Od leta 2019 se je do danes v projekt vključilo že 63 slovenskih občin, ki igrajo ključno vlogo pri postavitvi sistema ter si prizadevajo za višanje kakovosti življenja občank in občanov. V teh občinah so bili zajeti podatki o dostopnosti infrastrukture za invalide (npr. pločnikov, cest, križišč,  postaj in postajališč javnega potniškega prometa, parkirnih prostorov, javnih stavb, toaletnih prostorov  idr.), ki so vsem uporabnikom brezplačno na voljo za omogočanje lastne mobilnosti, upravljalcem infrastrukture pa služijo za odpravo ovir v urbanih prostorih.

Gospod Vojmir Drašler, predstavnik ministrstva, ki projekt finančno podpira, pripisuje uspešno priključevanje občin in izvajanje aktivnosti predvsem trajnostni naravnanosti projekta, ki traja že šesto leto. Poudaril je tudi, da projekt spoštuje in poudarja zaveze o dostopnosti in osebni mobilnosti Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, Evropske strategije o pravicah invalidov za obdobje 2021-2030 in evropske direktive o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve.

Vodja projekta na Geodetskem inštitutu mag. Roman Rener je predstavil načrtovane aktivnosti, ki vključujejo izpolnjevanje zavez in zahtev po dostopnosti, ki omogoča orientacijo, navigacijo in multimodalnost učinkovite mobilnosti, ki jo projekt vpeljuje z enotnimi standardi zajema in obdelave podatkov o dostopnosti urbanih občinskih prostorov. Za prihodnost je napovedal širjenje projekta na omogočanje dostopne mobilnosti od točke A do točke B, ki vključuje dostopnost in mobilnost v petih okoljih bivanja: socialnem, zunanjem, notranjem, virtualnem in spletnem. Kot bistveno uporabno vrednost projekta je izpostavil načrtovanje tako imenovanih predpotovanj (pre-journey), kar je  pomembno za ljudi na invalidskih vozičkih, saj morajo svojo pot vnaprej načrtovati. 

Sodelavci projekta za zajem podatkov o fizični dostopnosti urbanih prostorov so na dogodkih predstavili svoje izkušnje z naborom podatkov, v Mariboru in Slovenj Gradcu se je pridružil predsednik nadzornega odbora Društva paraplegikov Koroške, gospod Stojan Rozman ki je poudaril, da sta za omogočanje ustrezne dostopnosti in mobilnosti v posamezni občini ključna trajna komunikacija in aktivno sodelovanje s predstavniki občine pri načrtovanju in nadzorovanju gradnje infrastrukture. V Celju je pri naboru podatkov o fizični dostopnosti sodelovalo Društvo paraplegikov jugozahodne Štajerske, ki pokriva kar 33 občin, predsednik društva Matej Lednik pa je poudaril, da so na njihovem društvu vedno pripravljeni za sodelovanje v procesih načrtovanja infrastrukture, ker imajo potrebno znanje in predvsem izkušnje, ki jih mnogi gradbeni in arhitekturni strokovnjaki ne poznajo.

Poleg fizične dostopnosti so na dogodku predstavili tudi projektne aktivnosti na področju ozaveščanja o spletni dostopnosti. Strokovnjakinja za spletno dostopnost z Beletrine, ki je podizvajalec projekta, Maša Malovrh, je predstavila izsledke v okviru projekta izvedenih analiz dostopnosti spletnih mest v projektu sodelujočih občin s fokusom na koroških občinah. Rezultati analiz kažejo, da je na področju spletne dostopnosti še veliko prostora za izboljšanje, kar bodo poskušali v nadaljevanju projekta uresničiti na individualnih sestankih z občinskimi predstavniki, kjer jim bodo predstavljeni podrobnejši rezultati analize dostopnosti njihovih spletnih mest ter predlagane konkretne rešitve.