Nasilje v družini je družben problem, zato je pomembno, da ga kot vseprisoten, kulturno pogojen problem tudi naslovimo. Ne le pristojne institucije, ki morajo pri zaznavi nasilja v družini, še posebej takrat, ko so žrtve najranljivejši v družini – otroci, primerno in učinkovito reagirati, nujno je, da nasilje v družini in v intimnopartnerskih odnosih naslovimo širše. »Kot družba si moramo namreč nastaviti ogledalo in pogledati, kje smo, kaj smo naredili, pa tudi, kakšne so naše vrednote in neformalne norme, v katere socializiramo naše otroke. Vprašati se moramo, kakšen odnos imamo do nasilja,« je dejal državni sekretar.

Ne obstaja enostaven odgovor na tako kompleksno vprašanje, kako primerno nasloviti vse oblike nasilja, prav tako vsega ne moremo postoriti čez noč. »Lahko pa nasilje v družini prepoznamo kot problem in se naslavljanja tega problema lotimo sistemsko in zavzeto.« Da je na tem področju potreben sistemski pristop, se kaže tudi v Temeljnih usmeritvah za izdelavo srednjeročnega načrta razvoja in dela policije za obdobje 2023–2027, ki jih je podpisala ministrica za notranje zadeve mag. Tatjana Bobnar. Kot strateški cilj je postavljen tudi večdeležniški pristop k preprečevanju nasilja v družini in intimnopartnerskih odnosih, kar vključuje tudi nadgradnjo kompetenc policistov na tem področju.

Za preprečevanje in odkrivanje nasilja v družini je potreben večdeležniški pristop, zlasti pa je pomemben prvi odziv prvih posredovalcev, ki morajo biti tudi ustrezno strokovno usposobljeni. Izboljšanju sodelovanja med prvimi posredovalci je bila namenjena tudi mednarodna raziskava IMPRODOVA, v kateri je sodelovala tudi slovenska policija. Raziskava predstavlja enega od virov potrebne prenove in nadgradnje medsebojnega sodelovanja različnih institucij in nevladnih organizacij pri zagotavljanju storitev za žrtve nasilja v družini in intimnopartnerskih razmerjih.

V družinah, kjer se odvija nasilje v družini, so zelo pogosto prisotni tudi otroci, ki jih pogosto spregledamo kot žrtve in se zadovoljimo z navedbami, da storilec do otrok ni bil nasilen, da otroci niso bili navzoči ob nasilju, da so spali. Zakonska osnova, ki jo imamo v Sloveniji, jasno določa, da je otrok žrtev nasilja v družini tudi, če je zgolj prisoten ob nasilju. Nujno je, da teh otrok ne spregledamo, pomembno je, da prepoznamo njihovo stisko in poskrbimo za njihov varnost ter jim omogočimo vzpodbudno in zdravo okolje, ki si ga zasluži vsak otrok.

»Tudi standard, ki smo ga postavili - v največjo korist otroka, je slišati zelo vzpodbudno in postavlja pravice otrok zelo visoko na lestvici. Zaščita otrok mora biti naše primarno vodilo, naša osnovna naloga. Da bomo lahko dosegli to raven, nas čaka še obilo dela.« Pomembni koraki v to smer so že narejeni. Eden od njih je ustanovitev hiše za otroke, ki bo v prvi vrsti skrbela za ustrezno obravnavo otrok na način, da bo zagotovila celosten, strokoven in celovit pristop do otroka žrtve in priče kaznivih dejanj. V povezavi s hišo za otroke je v naš prostor prišel tudi forenzični intervju, ki ga bodo izvajali posebej usposobljeni strokovnjaki iz vrst policije. S tem se izognemo sekundarni viktimizaciji ter nenehnim in ponavljajočim razgovorom z otrokom, ki ga med postopkom opravljajo različni strokovnjaki.

»Otroci so naše največje bogastvo, zato z njimi tako tudi ravnajmo. Bodimo njihov glas in storimo vse, da so in ostanejo varni. Tudi zaradi tega je vsaka policijska postaja varna točka, kamor se otroci lahko zatečejo v primeru težav. Povejmo jim to,« je dejal državni sekretar in ob tej priložnosti čestital Medinstitucionalni skupini za preprečevanje nasilja Pomurje, ki je prejela Evropsko nagrado za socialne storitve 2022.