Visoki predstavniki držav članic Esa so na zasedanju potrdili nove programe Ese, zagotovili finančna sredstva za njihovo izvedbo ter potrdili tri resolucije: o programih in aktivnostih Ese, o višini sredstev za opravljanje osnovnih aktivnosti agencije ter vesoljskem centru Gvajana in strateški testni infrastrukturi  v obdobju 2023-2027.

Državni sekretar Matevž Frangež je na zasedanju poudaril, da vesoljski sektor v Sloveniji v zadnjih šestih letih beleži hitro rast. Ob tem je dodal: »Vesoljska tehnologija ima pomembno vlogo pri učinkovitem spopadanju z novimi izzivi kot so na primer podnebne spremembe, digitalizacija, varnost,  kakor tudi pri spodbujanju celotnega gospodarstva. Slovenija bo zato glede na kompetence in potenciale slovenskih  podjetij in institucij sodelovanje z Eso še okrepila.«

Slovenija bo povečala prispevek v programe Esa v letih 2022 in 2023 s 3 milijonov evrov na 5,8 milijona evrov vplačil letno. Na zasedanju je Slovenija dodatno pristopila k sodelovanju v programih: Digitalni dvojček Zemlje (v okviru programa Opazovanje Zemlje), Vlaganje v industrijske inovacije (InCubed v okviru programa Opazovanje Zemlje) ter Vesoljske rešitve in poslovne aplikacije (v okviru programa Napredni raziskovalni in telekomunikacijski sistemi (angleško: Advanced Research in Telecommunications Systems – ARTES) ).

Poleg tega je Slovenija potrdila sodelovanje v štirih izbirnih programih Ese, v katerih je sodelovala do sedaj, in sicer: v programu za razvoj splošnih tehnologij (angleško General Support Technology Programme – GSTP), programu za opazovanje Zemlje (angleško Earth Observation – EO), znanstvenem programu (francosko: PROgramme de Développement d'Expériences scientifiques – Prodex) in programu za človeške in robotske raziskave (angleško: Human Spaceflight and Robotic Exploration – HRE).

Slovenija je s podpisom nadgrajenega Pridružitvenega sporazuma z Eso leta 2020 sodelovanje nadgradila – s ciljem postati polnopravna članica.

Slovenija počrpa za približno 30 odstotkov več sredstev, kot jih vplača, ustvarjen gospodarski multiplikator teh vlaganj pa dosega petkratnik vlaganj. Še večji pa je načrtovan dolgoročni učinek sodelovanja slovenskih podjetij in raziskovalnih institucij v programih Esa, saj želi Slovenija razviti povsem nove industrije z visoko dodano vrednostjo, ki okoli slovenske vesoljske industrije že nastaja.

V zadnjih letih je kar nekaj podjetij izkoristilo priložnost in uspešno konkuriralo na razpisih Ese. Podpisanih je bilo več kot 60 pogodb v skupni vrednosti več kot 17,7 milijona evrov. Nekatera podjetja in institucije so uspešno sodelovanje z Eso nadgradila tudi v okviru instrumenta Obzorje 2020 oziroma sklenila večje komercialne posle na mednarodnih trgih.

Podjetja in  institucije, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo oz. vesoljskimi raziskavami, in so s svojimi izdelki oz. storitvami globalno konkurenčni so na primer Sinergise, Skylabs, Balmar, Dewesoft, Duol, Cosylab, Vesolje-SI, Inštitut Jožef Štefan, ZRC SAZU, Geocodis, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza v Novi Gorici in drugi.

Odločitve sprejete na zasedanju Sveta Esa »CM22« bodo omogočile kontinuiteto sodelovanja podjetjem in institucijam, ki z Eso že sodelujejo, kakor tudi novim (predvsem s področja prebojnih tehnologij, kjer je Slovenija v samem vrhu razvoja). Sodelovala bodo lahko tudi podjetja, ki razvijajo inovativne tehnologije in produkte, a se običajno ne ukvarjajo z vesoljem (npr. pogonski sistemi, senzorji, elektronika, 3D tisk, robotika in podobno). Podprt bo torej razvoj inovativnih in komercialno vzdržnih izdelkov in storitev.

Na strani Ese si lahko ogledate posnetek izjav držav članic na zasednaju Sveta Evropske vesoljske agencije (v angleščini)

Državni sekretar Frangež pa se je udeležil tudi Foruma o zeleni rasti in trajnostnem razvoju Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (angleško Organisation for Economic Co-operation and Development - OECD) z naslovom: Zelene inovacije in vpliv gospodarskih. V okviru foruma se je udeležil dveh panelov, in sicer Mednarodno sodelovanje za pospešitev inovacij in prenosa zelenih tehnologij ter Spodbujanje zelenih inovacij v malih in srednje velikih podjetjih (MSP).

Na letošnjem forumu je potekala razprava o dolgoročnih posledicah nedavnih gospodarskih pretresov (COVID-19, vojna v Ukrajini, energetska kriza) za zelene inovacije. Na forumu so udeleženci razpravljali, kako v času ekonomske in predvsem energetske negotovosti uravnotežiti podporo raziskavam novih tehnologij in uvajanju zelenih tehnologij, ki so že v fazi komercializacije. Forum je osvetlil vlogo, ki bi jo lahko imela uporaba vodika in biogospodarstvo pri trajnostnem okrevanju, ter posebne izzive in priložnosti, s katerimi se soočajo MSP. Razprava je potekala tudi o tem, kako bi lahko izkušnje, pridobljene pri mednarodnem znanstvenem sodelovanju v odzivu na pandemijo COVID-19, uporabili pri mednarodnih prizadevanjih za reševanje podnebnih sprememb in drugih okoljskih izzivov.

Ob robu foruma se je državni sekretar Frangež srečal še z namestnikom generalnega sekretarja OECD Yoshikijem Takeuchijem in generalno direktorico OECD Lamio Kamal-Chaoui, pristojno za podjetništvo. Pogovor je potekal o izzivih in priložnostih, s katerimi se trenutno soočajo mala in srednje velika podjetja v območju OECD. Državni sekretar Frangež je še posebej izpostavil dostop MSP do virov financiranja in iskanju možnosti, ki jih za Slovenijo na tem področju lahko ponudi OECD.