»Projekt izgradnje daljnovoda Cirkovce - Pince je najboljši primer investicij, kot jih v tem trenutku potrebuje Evropa, » je uvodoma na novinarski konferenci poudaril predsednik vlade Robert Golob. Ravno pospešena vlaganja v elektro in plinsko infrastrukturo so po njegovem mnenju namreč tista, ki bodo Evropi omogočila energetsko neodvisnost (še posebej od energentov z Vzhoda) in prehod na obnovljive vire energije. Gre za izjemno veliko investicijo, tako po pomembnosti kot po obsežnosti, je poudaril Golob in dodal, da je njen uspešen zaključek tudi dokaz, da slovenska stroka zmore izpeljati tudi tako obsežne projekte.

Investicija je bila financirana tudi z evropskimi sredstvi, zato je predsednik vlade opozoril tudi na njeno evropsko razsežnost. »Moramo se zavedati, da je moč EU v solidarnosti med državami članicami in v imenu solidarnosti moramo v tem smeri delovati tudi v prihodnje«.  Izrazil je prepričanje, da lahko po vzpostavljeni električni povezavi med Slovenijo in Madžarsko v naslednjih letih zastavimo in dokončamo tudi plinsko povezavo. »Glede tega nimamo nobenih dilem«, je poudaril premier Golob, »samo enotna, povezana Evropa je tista, ki si jo naše državljanke in državljani zaslužijo in ki bo tudi omogočila lepšo prihodnost vsem«.  

V nadaljevanju novinarske konference se je tudi predsednik madžarske vlade Viktor Orban zahvalil za izvedbo te velike investicije, pri tem pa poudaril pomen dobrih medsosedskih odnosov, kakršne imata Slovenija in Madžarska.

Daljnovod (DV) 2 x 400 kV Cirkovce–Pince pomemben za stabilnejše in zanesljivejše delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema

Projekt izgradnje daljnovoda (DV) 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in novega stikališča RTP 400/110 kV Cirkovce je največja investicija v infrastrukturo prenosnega omrežja v Sloveniji in bo zagotovila stabilnejše in zanesljivejše delovanje slovenskega elektroenergetskega sistema. Z izgradnjo te povezave Slovenija pomembno prispeva k še močnejši povezanosti električnih trgov na skupni notranji trg EU z električno energijo in postavlja temelj bodoči regionalni borzi. Investicija, ki se je izvajala na območju Slovenije in Hrvaške, je vredna okoli 160 milijonov evrov, od tega je 48 milijonov evrov prispevala Evropska unija v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope. Projekt izgradnje DV in RTP je bil uvrščen tudi na seznam projektov skupnega interesa. To so energetski infrastrukturni projekti, v okviru katerih je Evropska komisija podala dolgoročno vizijo in smernice za vseevropsko energetsko infrastrukturo.

Z 80,5 km dolgim daljnovodom se dolžina slovenskega prenosnega omrežja, katerega skrbnik je družba ELES, sistemski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja, povečuje na več kot 3000 kilometrov. Daljnovod 2 x 400 kV Cirkovce–Pince se vključuje v že zgrajeni daljnovod med Madžarsko in Hrvaško in je dvosistemski: en sistem je električno povezan z RTP Heviz na Madžarskem, drugi pa z RTP Žerjavinec na Hrvaškem. Gradnja daljnovoda je trajala 23 mesecev, od 1. avgusta 2020 do 30. junija 2022, ko je bila prvič vzpostavljena fizična povezava med madžarskim in slovenskim elektroenergetskim sistemom. Slovenija je tako svoje prenosno omrežje povezala še z zadnjo do sedaj nepovezano državo – Madžarsko. Že aprila 2019 je družba ELES začela tudi z gradnjo nove RTP 400/110 kV Cirkovce, ki je bila dokončana 18. avgusta 2022 in v katero je trenutno priklopljenih kar 15 daljnovodov. Slednji električno energijo prenašajo po Sloveniji, na Hrvaško in na Madžarsko. Po besedah direktorja družbe ELES mag. Aleksandra  Mervarja sta oba energetska objekta – tako daljnovod kot RTP – izjemno tehnično dovršena, zgrajena v skladu z najnovejšimi evropskimi standardi za gradnjo nadzemnih vodov in okolju prijazna, tako z vidika hrupa kot ostalih dejavnikov vpliva na okolje.

V današnjem nagovoru ob zaključku projekta izgradnje daljnovoda 2 x 400 kV Cirkovce–Pince in RTP 400/110 kV Cirkovce je Mervar pozdravil izjemno dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pri umeščanju objektov v prostor, s hrvaško družbo HOPS, hrvaškim sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja in madžarskim sistemskim operaterjem prenosnega elektroenergetskega omrežja – družbo Mavir. Kot je dejal, je bilo izvajanje projekta zahtevno, ne le zaradi njegovih izjemnih razsežnosti (več kot 100 pogodbenih partnerjev, 300 terenskih delavcev, 3000 sklenjenih služnostnih pogodb z lastniki zemljišč, 120 km dovoznih poti, 30 raziskanih arheoloških lokacij), ampak tudi zaradi pandemije covid-19, ki je izbruhnila kmalu po začetku gradnje. »Pandemija koronavirusa niti za en dan ni prekinila nadaljevanja izvedbe projekta. Naše ekipe so se sestajale, delale na prostem, tudi ko je celoten svet dobesedno obstal,« je povedal in še poudaril, da slovenski operater prenosnega elektroenergetskega omrežja tudi v prihodnje ostaja zavezan k neprekinjenemu in kakovostnemu prenosu električne energije do vseh, ki jo potrebujejo.

Predsednika vlad Golob in Orban: Manjšini imata posebno mesto v odnosih med državama

Na dopoldanskem skupnem kosilu sta predsednika vlade izpostavila tudi zavezanost obeh držav visokim standardom zaščite obeh narodnih manjšin, ki prebivata na narodnostno mešanem območju na obeh straneh slovensko-madžarske meje. Narodni skupnosti imata posebno mesto v odnosih med državama in dejavno sooblikujeta prostor, v katerem živita.