Narava v Sloveniji je med najbogatejšimi v Evropski uniji. Območja Natura 2000 pokrivajo dobrih 37 % ozemlja države, kar nas po deležu ozemlja uvršča na prvo mesto v Evropski uniji. Čeprav vode predstavljajo le en odstotek površine območij Nature 2000 v Sloveniji, so ključnega pomena, saj posredno ali neposredno predstavljajo življenjski prostor kar 45 % vrstam in habitatnim tipom teh območij. 

LIFE integrirani projekt za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji (LIFE-IP NATURA.SI) vodi Ministrstvo za okolje in prostor v sodelovanju s 14 partnerji. Med partnerji sta tudi Direkcija RS za vode (DRSV), ki v projektu pokriva področje upravljanja voda in Zavod RS za varstvo narave (ZRSVN), ki pokriva področje varstva narave. Ključni cilj projekta je izboljšanje upravljanja in izvajanja Nature 2000 v Sloveniji. Poleg sistemskih izboljšav partnerji v projektu izvajajo tudi konkretne ukrepe na terenu na osmih območjih Natura 2000.

DRSV vodi izvedbo revitalizacijskih ukrepov na vodah in sicer na štirih pilotnih območjih Natura 2000 na Štajerskem: Volčeke (SI3000213), Dravinja s pritoki (SI3000306), Dravinjska dolina (SI5000005) in Ličenca pri Poljčanah (SI3000214). Revitalizacijski ukrepi naslavljajo izboljšanje stanja habitatov in ciljnih vrst, upoštevajo pa tudi cilje zmanjševanja poplavne ogroženosti in doseganja dobrega stanja voda. Načrtovanih je 11 ukrepov, ki naslavljajo odkupe zemljišč, sonaravne ureditve ter odstranjevanje tujerodnih invazivnih vrst rastlin.

Kot podpora strateškim programom v okviru projekta poteka tudi izmenjava mnenj in izkušenj različnih sektorjev. Tovrstna strokovna srečanja pomembno pripomorejo k boljšemu medsektorskemu sodelovanju, povezovanju dela različnih projektov in načrtovanju ukrepov, ki bodo usklajeni tako z vodarskimi, kakor tudi z naravovarstvenimi načeli.

Predstavljeni so bili naslednji izvedeni ukrepi, ki so plod dobrega medsektorskega sodelovanja DRSV ter ZRSVN:

Izboljšanje stanja ohranjenosti vrst in habitatnih tipov rečnega in obrečnega pasu reke Drave (projekt Drava – Natura 2000)

Reka Drava ter njeni pritoki med Mariborom in državno mejo pri Središču ob Dravi se lahko pohvalijo s pestrimi rečnimi in obrečnimi habitati številnih ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih živalskih in rastlinskih vrst. Drava in območja ob Dravi niso določena le kot posebna varstvena območja Natura 2000, ampak tudi kot posebne naravne vrednote in zavarovana območja v Republiki Sloveniji. Aktivnosti projekta so na tem območju zato osredotočene na ohranjanje štirih habitatnih tipov, izboljšanje stanja ter ohranjanja enajstih rastlinskih in živalskih vrst.

V sklopu strokovnega srečanja je potekal ogled rokava Struga, ki se nahaja na levem bregu Drave med Staršami na desnem in Vurberkom na levem bregu. Je eden od mnogih nekdanjih rokavov Drave, ki so ostali po izgradnji elektrarne Zlatoličje in s tem povezani spremembi pretočnega režima, na mnogih odsekih brez vode – razen manjše količine izvirskih vod, ki jih zbira na svoji poti do Drave. Ob visokih vodah se rokav z vodo še vedno napolni, vendar v rokavu obstaja več ozkih grl in ovir v toku, ki onemogočajo vzpostavitev stalne vodne gladine.

Aktivnost projekta Drava – Natura 2000 je na tem območju namenjena izboljšanju stanja kvalifikacijske vrste bobra. Bobri namreč s spremembami pretoka reke izgubljajo ustrezne vodne habitate, ki jo predstavlja obrežna vegetacija, ki je pomembna za prehranjevanje in splošno mobilnost vrste. Izvedeni so bili strogo selektiven posek, odstranitev lesne in grmovne zarasti ter izkop in poglobitev rokava Struga do nivoja podtalne vode. 

Z obnovitvijo dela mrtvice Struga je bilo izboljšano stanje vrste bober, prav tako je bil z obnovitvijo povečan habitat edine avtohtone sladkovodne želve pri nas, močvirske sklednice. Ponovna vzpostavitev rokava ne bo pozitivno vplivala le na vodne habitate različnih vrst, ampak tudi na odtočne razmere ob pojavu visokih vod reke Drave. 

Širitev struge Petanjci (projekt Natura Mura)

Trenutno poplavno območje reke Mure je v slabem ohranitvenem stanju. Projekt Natura Mura naslavlja grožnje, kot so klimatske spremembe, tujerodne invazivne rastline in bolezni, intenzifikacija rabe poplavnega prostora in opuščanje rabe ekstenzivnih travišč. Projektno območje izvedbe akcij je v celoti na območju Natura 2000 in Biosfernem območju Mura, ki je pod okriljem UNESCA.  

Na strokovnem srečanju je potekal ogled širitve struge reke Mure v Petanjcih. Pred izvedbo ukrepa na tem območju je bila struga reke Mure izravnana in utrjena, zaradi česar je bilo onemogočeno nastajanje prodišč ter drugih ključnih habitatnih struktur (npr. erozijskih sten, zatokov, brzic in tolmunov), ki so posledica rečne dinamike. Namen širitve struge Petanjci je obnova hidro-morfoloških razmer in procesov, s čimer bo omogočen nastanek rečnih sipin, ki predstavljajo pionirska rastišča tarčnega habitatnega tipa Obrečna vrbovja in topolovja (HT 91E0*).

V dolžini približno 850m je bilo odstranjeno obstoječe obrežno zavarovanje struge Mure, premeščeno v zaledje in urejeno v obliki pasivnega zavarovanja. Obstoječa pot vzdolž brežine je bila prestavljena na lokacijo vzdolž novega obrežnega zavarovanja. Zaradi prestavitve obrežnega zavarovanja in prestavitve obstoječe vzdrževalne poti je bil izveden posek obrežne zarasti in dreves v potrebnem obsegu. Na območju razširitve struge so sedaj do novega obrežnega zavarovanja dopuščeni naravni hidro-morfološke procesi, vključno z nastajanjem sipin, ki predstaljajo pionirska rastišča tarčnega habitatnega tipa Obrečna vrbovja in topolovja (HT 91E0*). 

»Na Zavodu RS za varstvo narave veliko truda in dela vlagamo v renaturacijo in ohranitev biotske pestrosti, pri čemer si prizadevamo upoštevati tudi potrebe po razvoju družbe. Žal je razvoj družbe brezmejen. Smo kultura potrošništva, kar ima močan vpliv na naravo. Potrebno je dvigniti zavedanje, da narava ni neskončna. Nimamo neskončno pitne vode, rodovitne zemlje, niti zraka. Z naravnimi resursi moramo gospodariti preudarno, saj človek za svoje življenje potrebuje ohranjeno biotsko pestrost. Prav vsak od nas lahko k temu prispeva s svojimi ravnanji in s tem poskrbi za boljši jutri«, je ob koncu srečanja v Petanjcih povedal direktor Zavoda RS za varstvo narave mag. Teo Hrvoje Oršanič.

Udeležence srečanja je nagovorila tudi vršilka dolžnosti direktorja Direkcije RS za vode, mag. Neža Kodre, ki je dodala: »Direkcija RS za vode pri svojem osnovnem poslanstvu na prvo mesto postavlja družbo, ob tem pa si prizadeva za čim večje upoštevanje narave ter ohranitev pestrosti obvodnih in vodnih habitatov. Vesela sem, da komunikacija med različnimi sektorji na terenu tako dobro poteka, ter da skupaj učinkovito zasledujemo zastavljene projektne cilje. Verjamem, da so te izkušnje dobra popotnica za nadaljnje delo, boljše medsektorsko razumevanje in še uspešnejše usklajevanje ciljev.«