ter 10. zasedanja Konference pogodbenic, ki služi kot zasedanje pogodbenic Kartagenskega protokola o biološki varnosti (angleško Tenth meeting of the Conference of the Parties serving as the meeting of the Parties to the Cartagena Protocol on Biosafety  - KP COP MOP 10) in 4. zasedanja Konference pogodbenic, ki služi kot zasedanje pogodbenic Nagojskega protokola o dostopu do genskih virov ter pošteni in pravični delitvi koristi, ki izhajajo iz njihove uporabe (NP COP MOP 4), ki poteka od 5. do 18. decembra v Montrealu, Kanadi.

Minister za okolje in prostor Uroš Brežan se bo udeležil srečanja na ministrski ravni od 15. do 17. decembra.

Osrednja točka zasedanja CBD COP15 bodo pogajanja in predvidena potrditev Svetovnega okvira za biotsko raznovrstnost po letu 2020 (Post 2020 Global Biodiversity Framework, GBF).  Ta določa svetovne cilje za zaustavitev upadanja biotske raznovrstnosti do leta 2030 in za njeno obnovo. Glede na opozarjanje znanstvenikov in strokovnjakov o biodiverzitetni krizi (angleško The Intergovernmental Science-Policy Platform on Biodiversity and Ecosystem Services - IPBES globalno poročilo iz leta 2019), gre za pomemben globalni dogovor kako doseči korenite spremembe za zaustavitev te globalne krize, ki je močno povezana tudi s krizo podnebnih sprememb.

Predlog besedila ima dvaindvajset akcijsko usmerjenih ciljev do leta 2030, ki naj bi prispevali k uresničitvi vizije z naslovom Živeti v sožitju z naravo ter štiri dolgoročne cilje do leta 2050: varstvo biotske raznovrstnosti, obnova ekosistemov in njihova trajnostna raba ter delitve koristi od rabe genskih virov.

Po sprejemu novega globalnega okvirja za biotsko raznovrstnost do 2030 bodo pogodbenice zavezane k začrtani poti za zaustavitev upada biotske raznovrstnosti, globalne krize, ki skupaj s krizo podnebnih sprememb zahteva odločen odziv celotne mednarodne skupnosti in družbe na različnih ravneh.

Sprejem novega globalnega biodiverzitetnega okvira in zavez za njegovo okrepljeno izvedbo, vključno s programiranjem, poročanjem, monitoringom ter revizijo, bo pomenil dodatne obveznosti za Slovenijo kot pogodbenico in pričakovanja s strani sekretariata Konvencije in tudi EU za uspešnejše doseganje nacionalnih ciljev. Slovenija ima najvišji delež območij Natura 2000 v EU (skoraj 38 odstotkov), ki imajo na EU in globalni ravni status zavarovanih območij, kar pomeni, da Slovenija predviden cilj o obsegu zavarovanih območij iz EU strategije o biotski raznovrstnosti na nacionalni ravni že dosega.