Ukrepi so potrebni, da bi cene električne energije in stroške električne energije za končne odjemalce ohranili na vzdržni ravni, ob tem pa moramo sprejeti tudi državne ukrepe, ki so usklajeni na ravni Evropske unije. Cilj je ukrepati proti dejavnikom, ki poganjajo visoke cene energije, ublažiti posledice in zagotoviti, da trenutne negotove razmere ne bodo povzročile trajne škode za odjemalce in gospodarstvo.

Predlagane zakonske rešitve

Zakon, ki je bil 9. decembra 2022 sprejet v Državnem zboru, določa začasne ukrepe za zmanjšanje uvozne odvisnosti pri oskrbi z energijo, ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ukrepe za kontrole cen energije in energentov, prispevke in porabo presežnih tržnih prihodkov ter še nekatere druge ukrepe za naslavljanje visokih cen energije– na primer subvencioniranje nakupa lesnih peletov. Možna bo namreč subvencija za letošnjo ogrevalno sezono, kar bodo upravičenci dokazovali z veljavnim računom, in sicer za nakup do 5 ton peletov. Določilo bo veljalo za vse, ki so pelete kupili od 1. septembra 2022 do 31. decembra 2022.

Ukrepi za zmanjšanje uvozne odvisnosti med drugim določajo obveznosti in način zmanjšanja porabe električne energije od januarja do marca 2023 v koničnih urah, in sicer za 10 odstotkov vseh porabljenih ur glede na povprečje zadnjih 5 let. To mora zagotoviti sistemski operater. Sistemski operater bo porabo zmanjšal s spodbudami oziroma izplačili tistim, ki bodo porabo zmanjšali in sicer s pomočjo razpisa. Na razpisu bodo lahko sodelovali trgovci, dobavitelji ali agregatorji in posamezni končni odjemalci s priključno močjo nad 1 MW. Sredstva za izplačila zmanjšane porabe se bodo zagotovila iz sredstev, pridobljenih iz proračuna Republike Slovenije.

V nadaljevanju zakona sta opredeljena omejitev presežnih tržnih prihodkov proizvajalcev električne energije in solidarnostni prispevek. Uvaja se prispevek na realizirane tržne prihodke od prodaje električne energije, proizvedene in prodane na veleprodajnem slovenskem trgu (z nekaterimi določenimi izjemami). Ti prispevki se lahko porabijo za finančna nadomestila za znižanje porabe v koničnih urah, nadomestila dobaviteljem za regulirane cene, pomoč ranljivim in financiranje OVE (obnovljivih virov energije). Solidarnostni prispevek se medtem pobira za dobiček od dejavnosti pridobivanja in predelave surove nafte in zemeljskega plina.

Zakon opredeljuje še ukrepe za povečanje proizvodnje energije iz obnovljivih virov energije, ki predvidevajo pomoč v obliki nepovratnih sredstev za pospeševanje uvajanja energije iz obnovljivih virov, shranjevanja in toplote iz obnovljivih virov. Investicije v te projekte se bodo financirale preko Centra za podpore.

Predvideni so tudi določeni ukrepi za zajezitev visokih stroškov. V primeru, da pride do nesorazmernega dviga cen energentov, lahko vlada na primer določi, da se regulira tudi cena toplote iz daljinskega ogrevanja v delu, kjer ni podlage za regulacijo po Zakonu o kontroli cen.

Med ostalimi določbami pričujočega interventnega zakona so omejitve glede vrnitve dobavitelja na maloprodajni trg električne energije in plina, možnost prenosa celotnega portfelja dobavitelja, ki se umika s trga, na drugega dobavitelja. Zapisane so tudi določbe, da se za javna naročila za dobavo električne energije ali plina Zakon o javnem naročanju ne uporablja, če vrednost javnega naročila ne presega vrednosti, od katerih dalje je potrebna objava v Uradnem listu Evropske Unije. Med drugim besedilo določa še porabo prihodkov od prezasedenosti. Uvaja se tudi podlaga za morebitno nadomestilo dobaviteljem električne energije, plina ali toplote, ki bi jim ukrep regulacije cen povzročil občutno škodo.