Svoboda zbiranja in svoboda izražanja sta temeljni svoboščini, ki jih vsakomur priznava Ustava Republike Slovenije in sta pomembni predpostavki demokratične družbe. Glede pravice do mirnega zbiranja in združevanja ima država, se pravi policija, poleg negativnih obveznosti (da se vzdrži nerazumnih omejitev izvrševanja te svoboščine) tudi pozitivne obveznosti, torej da aktivno varuje učinkovito izvrševanje pravice do mirnega zbiranja in združevanja, je dejala mag. Bobnar. »Pred dobrima dvema letoma smo se na lastne oči prepričali, da v praksi le ni vse tako samoumevno in logično. Očitno smo več kot trideset let, odkar imamo slovensko policijo, živeli v nekakšni navidezni resničnosti, da se kaj takega v samostojni Sloveniji, v srcu demokratične Evrope in Evropske unije ne more zgoditi. Da smo zrela demokracija, v kateri je ustava kot najvišji akt njen nedotakljivi branik, ki vsakomur zagotavlja človekove pravice in temeljne svoboščine, država pa jih brez izjeme varuje in ščiti. A se je zgodilo.«

Kot je povedala, smo z zgroženostjo in nejevero opazovali, kako zlahka in grobo so bile na protestih v Ljubljani poteptane ustavne pravice: »22. člen ustave - enako varstvo pravic, 21. člen ustave - varstvo človekove osebnosti in dostojanstva, 18. člen ustave - prepoved mučenja in nespoštovanje splošnega ustavnega načela sorazmernosti iz 2. člena ustave. To je med številnimi drugimi nepravilnostmi in pomanjkljivostmi ugotovil izredni strokovni nadzor nad ravnanjem policije pri varovanju protestov v Ljubljani.«

Namen strokovnega nadzora je bil, da ministrstvo za notranje zadeve pomaga policiji, da si nastavi ogledalo, da policija kot urejen in odgovoren državni organ pogleda, kaj je šlo narobe in kaj je treba spremeniti, da do tega nikoli več ne pride. »Namen tega nadzora je bil torej prevzemanje institucionalne, organizacijske odgovornosti, pa tudi ugotavljanje posameznikove subjektivne odgovornosti. In samo tak način je primeren, legitimen in zakonit, da se ugotavlja odgovornost. To ugotavljanje odgovornosti je na strani pristojnih državnih organov in vodstva policije, ne na strani Ministrstva za notranje zadeve ali politike. Tu se pristojnost države konča,« je poudarila mag. Bobnar.

Naša skupna želja je, da bi živeli v družbi, ki vsem zagotavlja svobodo gibanja, pravico do osebne varnosti, do svobode mnenja in enakosti pred zakonom. »Iskreno verjamem, da slovenska policija to željo zna in zmore uresničevati,« je sklenila ministrica.

Na posvetu poleg ministrice sodelujejo direktor Agencije Evropske unije za temeljne pravice Michael O'Flaherty, ustavni sodnik in podpredsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije doc. dr. Rok Čeferin, vrhovni sodnik prof. dr. Primož Gorkič, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge Slavko Koroš, državni sekretar dr. Branko Lobnikar, vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije mag. Boštjan Lindav, državni sekretar Ministrstva za pravosodje dr. Igor Šoltes, predsednik Vrhovnega sodišča Republike Slovenije mag. Damijan Florjančič in generalni državni tožilec Drago Šketa.