Svet EU za splošne zadeve o širitvi in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu
- Ministrstvo za zunanje zadeve
Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so dosegli dogovor o širitvenih sklepih, kar je pomemben pozitiven signal za regijo Zahodnega Balkana in širitveni proces. V širitvenih sklepih so tudi priporočili, da Evropski svet podeli Bosni in Hercegovini kandidatski status za članstvo v Evropski uniji.
Poleg tega so ministri in državni sekretarji potrdili splošni pristop glede uredbe o preglednosti in ciljanem političnem oglaševanju. V okviru letnega dialoga o pravni državi in razprave o stanju v petih državah članicah EU je bila tokrat obravnavana tudi Slovenija.
V razpravi o osnutku sklepov za zasedanje voditeljev in voditeljic držav članic EU so ministri in državni sekretarji za evropske zadeve glavno pozornost namenili Ukrajini in širšim posledicam ruske agresije, energetiki, gospodarstvu, varnosti in obrambi, pa tudi odnosom EU do držav južnega sosedstva in aktualnim zunanjepolitičnim vprašanjem.
Državni sekretar Marko Štucin je v tem kontekstu opozoril na težke zimske razmere za prebivalce Ukrajine in se zavzel za nadaljnjo podporo Evropske unije. Podprl je tudi prizadevanja za zagotavljanje odgovornosti ruskega režima za zločine v Ukrajini. Pozdravil je predloge o alternativni referenčni ceni za utekočinjeni zemeljski plin, o skupnem nakupu plina in solidarnostnih pravilih. Ob tem je opozoril, da so cene energije še vedno visoke. Prav tako je podprl sklepe glede Irana, obsodil smrtne kazni protestnikov ter pozval k izpustitvi nenasilnih protestnikov. V imenu Slovenije je izrazil zadovoljstvo nad tem, da bo Evropski svet razpravljal o Bosni in Hercegovini in ji podelil status kandidatke. To je tudi odraz odločnih in doslednih prizadevanj Slovenije. Državni sekretar Štucin je glede širitvenih sklepov dodatno opozoril na strateški pomen širitvene politike EU in izpostavil pomen podelitve kandidatskega statusa Bosni in Hercegovini.
Svet za splošne zadeve je v okviru letnega dialoga o vladavini prava opravil peto razpravo o stanju v petih državah članicah: na Poljskem, Portugalskem, v Romuniji, na Švedskem in v Sloveniji. Razprava, ki je potekala v konstruktivnem duhu, je temeljila na julijskem tretjem letnem poročilu Evropske komisije o vladavini prava. Državni sekretar Štucin je predstavil aktualno stanje v Sloveniji in ukrepe za izboljšanje na področjih, ki jih je v svojem poročilu in priporočilih julija izpostavila Evropska komisija.
Svet za splošne zadeve je potrdil skupno izjavo o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leti 2023 in 2024. Ministri in državni sekretarji za evropske zadeve so izmenjali mnenja še o nadaljnjem ukrepanju po dogodku o povratnih informacijah v zvezi s Konferenco o prihodnosti Evrope, ki je ob navzočnosti državljanov potekal 2. decembra v Bruslju, in se seznanili s časovnim načrtom obravnave Evropskega semestra za leto 2023.