Pobuda za ustanovitev tovrstne koordinacije je prišla ravno v času, ko je sodelovanje ključnega pomena. Zamejska gospodarska koordinacija je zasnovana po dobri praksi združenja Agraslomak, ki ima po 10 letih delovanja v zamejstvu že trdne temelje sodelovanja na področju kmetijstva. K ustanovitvi koordinacije sta pomembno doprinesla državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo mag. Dejan Židan in državna sekretarka na Uradu vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar.

»Danes bomo z matično državo prvič povezali vse vključene slovenske zamejske gospodarske organizacije,« je dejal minister Han in dogodek označil za zgodovinski. V koordinaciji bodo namreč Slovenska gospodarska zveza v Celovcu, Zveza slovenskih društev na Hrvaškem in Slovensko-hrvaški poslovni klub, Slovensko deželno gospodarsko združenje, ki deluje v Italiji, ter Razvojna agencija Slovenska krajina, ki deluje na Madžarskem. Minister Han je dejal, da vidi ta koordiniran pristop kot enega izmed odgovorov na vprašanja, »kako lahko dosežemo sinergijo pri spopadanju z izzivi našega časa in priložnostmi, ki nam jih daje okolje, v katerem živimo, kaj moramo storiti doma in kaj izven matične domovine, da bomo lažje obvladali poslovne izzive v skupnem regijskem gospodarskem prostoru.«

Dejstvo je, da je slovensko gospodarstvo izrazito izvozno usmerjeno, cilje države na področju internacionalizacije pa je minister Han povzel tako: »Do leta 2026 želimo povečati vrednost izvoza z današnjih 36,5 milijarde evrov na 43 milijard evrov, povečati število izvoznih podjetij z današnjih 26.500 na 28.000 ter zmanjšati zaostanek pri deležu vhodnih tujih neposrednih investicij za drugimi državami EU in nenazadnje razširiti slovenske investicije na tujih trgih.« Slovenija realizira kar 30 % svoje trgovinske menjave s sosednjimi državami, za kar so v veliki meri zaslužne tudi zamejske gospodarske organizacije. »Zamejstvo smatramo za naravno gospodarsko zaledje Slovenije,« je bil jasen minister Han ter naglasil vlogo zamejstva tudi pri spodbujanju meddržavnega sodelovanja in gospodarstva ter samega regionalnega razvoja obmejnega območja.

Tudi minister Arčon je poudaril, da današnji dogodek predstavlja pričetek tesnejšega sodelovanja gospodarskih struktur slovenskih manjšin v vseh štirih sosednjih državah. Izpostavil je dva pomembna vidika, in sicer ohranjanje skupnega slovenskega narodnega in kulturnega prostora; ter krepitev skupnega gospodarskega prostora, pri čemer lahko kot most pri poslovanju s sosednjimi državami pomembno vlogo odigrajo tamkajšnji zamejski gospodarstveniki. Minister je poudaril, da gre za obojestranski interes: »Pomembno je, da o Slovencih zunaj meja ne razmišljamo le v kontekstu vprašanja, kako jim država lahko pomaga, temveč tudi, kako oni lahko pomagajo matični državi z vzpostavljanjem vezi in ustvarjanjem poslovnih priložnosti.« Današnji dogodek je minister Arčon označil tudi kot odličen zgled medresorskega sodelovanja. Urad je namreč v rednih stikih s Slovenci zunaj meja, njihovimi potrebami in pobudami, ki jih lahko nato le v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi tudi uresniči. Ker je gospodarstvo pomembna podstat vsem ostalim vidikom družbenega življenja, je formalna oblika sodelovanja med slovenskimi gospodarstveniki iz različnih manjšin in z matično Slovenijo gotovo pot do številnih uspehov, je prepričan minister: »Ta bo temelj za izmenjavo dobrih praks, krepitev stikov in tudi siceršnje povezovanje.« Arčon pričakuje, da se bo zavest o skupnem slovenskem gospodarskem prostoru z novoustanovljeno koordinacijo okrepila, zato je slovenskim gospodarstvenikom iz avstrijske Koroške tudi takoj obljubil pomoč in podporo pri pobudi za ustanovitev Zamejske gospodarske koordinacije.

V Lipici je bil danes imenovan tudi koordinacijski odbor, ki bo zadolžen za pripravo konkretnega vsakoletnega akcijskega načrta. Slednji bo določal konkretne aktivnosti v korist sodelovanja slovenskega gospodarstva z zamejskim gospodarskimi organizacijami.