V prvi vrsti smo z ukrepi vsekakor poskrbeli za najranljivejše odjemalce - državljane in kritično državno infrastrukturo, torej tiste, ki morajo tudi v najskrajnejših razmerah ostati zaščiteni in z zagotovljeno preskrbo.

Vse to ne pomeni, da vlada ni aktivno in predano pristopila tudi k reševanju težav, s katerimi se v teh razmerah soočajo večja slovenska podjetja. Vse to ne pomeni, da vlada ni aktivno in predano pristopila tudi k reševanju težav, s katerimi se v teh razmerah soočajo večja slovenska podjetja. S predstavniki gospodarstva se na Ministrstvu za infrastrukturo sestajamo in intenzivno iščemo skupne rešitve že od septembra. V tem času smo se z deležniki mnogokrat strinjali glede skupnih rešitev za omilitev učinkov energetske krize na slovensko gospodarstvo in na podlagi tega sprejeli kar nekaj usmerjenih ukrepov.

Na Ministrstvu za gospodarstvo so za začetek pripravili Zakon o pomoči gospodarstvu, s katerim se bo podjetjem sofinanciralo stroške električne energije in plina, za kar bo Slovenija za leto 2022 namenila kar 80 milijonov evrov sredstev iz državnega proračuna. Subvencije gospodarstvu zaradi visokih cen energije za leto 2023 bodo državni proračun medtem predvidoma obremenile kar 1,2 milijarde evrov.

S strani Ministrstva za infrastrukturo smo 11. novembra, ob spremljanju razmer na energetskih borzah, zaradi ugodnih razmer predstavnike gospodarstva jasno pozvali, naj nemudoma pristopijo k sklenitvi pogodb za dobavo električne energije za leto 2023. Gibanje cen v teh datumih je razvidno v priloženem grafikonu.

Kljub javnim pozivom s strani predstavnikov vlade mnoga podjetja tega niso storila, cene na borzah pa so medtem ponovno narastle. Da bi kljub vsemu ublažili posledice zaradi vedno bolj nevzdržnih cen električne energije, smo 29. novembra z uredbo vseeno določili mehanizem oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce. Po tej uredbi je dobavitelj električne energije dolžan za maksimalno količino odjema električne energije odjemalcu ponuditi in skleniti pogodbo o dobavi za produkt fiksne cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, pri čemer je način oblikovanja cene za višjo in nižjo dnevno tarifno postavko, njene sestavine ter merila, po katerih se morajo oblikovati te sestavine, odvisen od izračuna posebne formule, ki je v uredbi natančno opredeljena in sestoji iz letne cene terminskega produkta pasovne električne energije na nemški borzi, cene letnega terminskega produkta trapezne električne energije na nemški borzi in navzgor omejen strošek dobavitelja.

Kljub temu, da nekatera večja podjetja niso upoštevala poziva o pravočasnem sklepanju ponudb, se je v danih razmerah zdelo izjemnega pomena, da Sloveniji zagotovimo gospodarsko stabilnost.

Gospodarska zbornica Slovenije v svojem javnem pozivu trdi, da podjetja ne glede na vse prejemajo ponudbe, ki znašajo več kot 500 MW/h, četudi bi morale biti glede na vzpostavljen mehanizem ponudbe precej ugodnejše. Po ministrstvu znanih in danes zbranih informacijah dobavitelji podjetjem ne podajajo tako visokih ponudb, vsaj ne glede na vzpostavljeni mehanizem glede oblikovanja cene za velike poslovne odjemalce (več primerov ponudb hranimo na ministrstvu). Gibanje cen električne energije v zadnjem mesecu za velike poslovne odjemalce si lahko ogledate tudi v priloženem grafikonu.

Mednarodne primerjave cen električne energije za velike poslovne odjemalce, ki jih ponuja Gospodarska zbornica Slovenije, in zaradi katere naj bi naša podjetja postajala manj konkurenčna, prav tako ne poznamo in jih pozivamo, naj jo predložijo. Nekatere države so resda uvedle določene regulacije za prodajo električne energije velikim poslovnim odjemalcem, vendar s tem kršijo trenutno veljavno evropsko zakonodajo.

Ministrstvo za infrastrukturo ob vsem tem ne pristaja na očitke, da vlada za slovensko gospodarstvo ne stori dovolj. Nasprotno, zavedamo se vpliva, ki jo ima stanje gospodarstva za celotno družbo. Prav zato redno sprejemamo ukrepe, ki ohranjajo stabilnost preskrbe na državnem in evropskem nivoju – nenazadnje smo ena od držav, ki se je odločno uprla previsoko postavljeni plinski kapici s strani Evropske Komisije, s čimer skušamo zaščititi prav slovensko gospodarstvo. A živimo v obdobju izzivov pri preskrbi z energenti in bremena morajo biti ustrezno porazdeljena – med državo, gospodarstvo in ljudi.

Zavedamo se, da poleg ranljivih družbenih skupin in ostalega aktivnega prebivalstva obstajajo podjetja, ki se zaradi energetske krize in splošne draginje kljub vsemu soočajo s hudimi težavami in prav zato se skupaj s predstavniki gospodarstva vztrajno in z mnogimi usmerjenimi ukrepi zavzemamo te težave reševati z vsemi pravno razpoložljivimi orodji.

Vedno smo in bomo podjetjem oziroma gospodarstvu na voljo za sodelovanje, s skupnim ciljem – stabilnim gospodarskim okoljem za vso državo.