Cena zemeljskega plina se bo v Evropski Uniji po današnjem dogovoru omejila pri 180 evrih na megavatno uro.

Ministri so po doslej najzahtevnejši razpravi o razmerah in ukrepih na evropskih energetskih trgih dosegli dogovor o tako imenovani »cenovni kapici« zemeljskega plina, ki jo je predlagala Evropska komisija, Slovenija in enajst drugih držav članic se s prvotnim predlogom niso strinjale. Države se niso strinjale predvsem pri višini cene mesečnih terminskih pogodb za zemeljski plin na nizozemskem trgovalnem vozlišču TTF, ki bi po predlogu Komisije znašala 275 evrov na megavatno uro. Slovenija je zastopala stališče, da je dogovor mogoče najti med 160 in 220 evri.

Na današnjem zasedanju so se dogovorili za tako imenovano plinsko kapico pri 180 evrih na megavatno uro, ob čemer se bo mehanizem sprožil po treh dneh, v kolikor bi razlika glede na globalne trge znašala 35 evrov ali več v primerjavi s povprečno ceno utekočinjenega plina. Mehanizem bo v veljavo stopil februarja prihodnje leto.

»Lahko smo izjemno zadovoljni. Evropski ministri za energijo smo ponovno dokazali, da so dogovori možni. Upam, da bodo našim odločitvam v prihodnjih dneh sledile tudi cene na borzah. Mislim, da smo sklenili zdrav kompromis,« je po koncu zasedanja dejal minister Kumer.

Ob tem pomembnem političnem dogovoru so na zasedanju formalno sprejeli tudi Uredbo o krepitvi solidarnosti z boljšim usklajevanjem nabav plina, čezmejno izmenjavo plina in zanesljivimi referenčnimi vrednostmi za cene. Uredba prinaša pomembne novosti pri bolj zanesljivi in solidarni oskrbi s plinom - skupne nabave, solidarnostni mehanizmi, preprečevanje volatilnosti na energetskih borzah za terminske produkte. V okviru dogovora je bila nekoliko prilagojena tudi Uredba o okviru za pospešitev uvajanja energije iz obnovljivih virih energije, ki prinaša pomembne novosti pri pospešitvi umeščanja v prostor za projekte obnovljivih virov energije v prostor.