Ministrica Šinko: »Dokument je ambiciozen, odziva se na ključne izzive, odseva stanje in trende v sektorju ribištva«
Program, ki ga je 1. decembra letos potrdila Evropska komisija, je izvedbeni dokument, na podlagi katerega bo Sloveniji v novem finančnem obdobju na voljo 34,2 milijona evrov sredstev, od tega 24 milijonov evrov evropskih in 10 milijonov evrov nacionalnih sredstev.
Program za izvajanje Evropskega sklada za pomorstvo, ribištvo in akvakulturo v RS za obdobje 2021-2027 (P ESPRA 2021-2027) je programski dokument za izvajanje skupne ribiške politike, omogoča pa tudi izvajanje celostne pomorske politike in okoljske politike. P ESPRA 2021-2027 je postavljen v širši kontekst Zelenega prehoda sektorjev gospodarskega ribolova, akvakulture in predelave, zasleduje pa zlasti cilje Strategije od vil do vilic in Strategije za biotsko raznovrstnost do 2030, Strateških smernic za akvakulturo do 2030. »Finančna sredstva bodo namenjena spodbujanju trajnosti sektorja ribištva, akvakulture in predelave, iz sklada pa bodo financirani tudi projekti, povezani z ohranjanjem biotske raznovrstnosti in dobrega stanja okolja ter projekti, povezani z ohranjanjem pomorskega nadzora,« je povedala ministrica Irena Šinko. Glede na intervencije Republika Slovenija kar 44 odstotkov sredstev ESPRA namenja okolju in podnebnim spremembam ter 27 odstotkov biotski raznovrstnosti. Razvoj brez ohranjanja virov in biotske raznovrstnosti dolgoročno ne bo vzdržen,« je na novinarski konferenci izpostavila ministrica Šinko.
Močna prioriteta P ESPRA so sredstva, namenjena lokalnemu razvoju, ki ga vodi skupnost (angleško Community Led Local Development – CLLD). Temu pristopu je namenjenih 12.996.726 milijonov evrov. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je takšno odločitev sprejelo v sodelovanju s predstavniki posameznih sektorjev, na podlagi dosedanjih izkušenj ter upoštevajoč izzive: stanje ribolovnih virov, potrebo po večji odpornosti sektorjev ribolova in akvakulture ter potrebo po krepitvi kratkih verig.
Strategije lokalnega razvoja bodo omogočale še učinkovitejši odziv na izzive izbranega lokalnega območja, usmerjene bodo v zeleno, modro in inovativno prihodnost lokalnega območja in vključenih sektorjev. Projekti CLLD lahko prispevajo k večji prepoznavnosti sektorjev ribolova, akvakulture in predelave in osveščanju prebivalcev lokalnega območja o koristih ribolova, akvakulture in njenih proizvodov za prehrano in zdravje ljudi, stanje narave in okolja, obenem pa se lahko zelo hitro odzovejo na potrebe lokalnega prebivalstva glede prehrane.
Sektorju morskega gospodarskega ribolova bo omogočena posodobitev ribiških plovil v kontekstu zelenega prehoda s ciljem zagotavljanja energetske učinkovitosti ribiške flote. Mogoča bo zamenjava ribolovnega orodja z bolj selektivnim. Prav tako je predvideno sodelovanje ribičev pri številnih projektih ohranjanja biotske raznovrstnosti. Z izbranimi aktivnostmi v vrednosti 8,3 milijona evrov se bo prispevalo k ciljem tako imenovane Strategije GFCM 2030 (angleško Strategy for sustainable fisheries and aquaculture in the Mediterranean and the Black Sea - GFCM).
Poseben poudarek je namenjen spodbujanju pridelave v akvakulturi in predelavi ribiških proizvodov. ESPRA bo omogočila diverzifikacijo in s tem tudi naložbe v akvakulturi kot dopolnilni dejavnosti na kmetiji. Zelen prehod sektorja je predviden z naložbami za pospeševanje energetske učinkovitosti, v zaprte sistem z recirkulacijo vode ter inovacije. Priložnost bo dana za vzrejo novih vrst, za večtrofično akvakulturo na morju. Gojenje alg je tudi pomemben del modrega biogospodarstva in prispeva k razogljičenju sektorja in ogljični nevtralnosti 2050. Priložnost za ekološko vzrejo bo v okviru sklada na voljo v toplovodni akvakulturi in pri gojenju školjk.
Na področju trženja bo sklad prispeval k spodbujanju lokalne proizvodnje in oskrbe, kar bo znatno prispevalo k Strategiji od vil do vilic. Spodbujalo se bo ohranjanje kratkih verig. Manjše družinske ribogojnice bodo imele s sredstvi sklada tako olajšan dostop do namenskih sredstev, prav tako pa se jih bo spodbujalo k uvajanju tehnoloških rešitev za boljše izkoriščanje naravnih virov, izboljšanju lastnih proizvodov ter prodaji končnemu potrošniku. Sredstva sklada bodo omogočala izvajanje raziskave o hranilnih vrednostih školjk, ki bodo pripomogli k usmerjanju promocijskih aktivnosti in njihovi večji vključenosti v uravnoteženo prehrano ljudi. S tem projektom bo sklad prispeval k izvajanju Jadransko-Jonske makroregionalne strategije.
V okviru promocijskih aktivnosti bodo potekala osveščanja tudi o koristih ekološke vzreje in shemah kakovosti za proizvode iz akvakulture. V okviru teh aktivnosti bo del sredstev namenjenih tudi promociji EU akvakulture, kar je bilo prepoznano kot ključna potreba Strateških smernic za EU akvakulturo. Za spodbujanje trajnostnih dejavnosti akvakulture ter predelave in trženja ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture je namenjenih 10,4 milijona evrov.
Podpora v okviru intervencij upravljanja z morji in oceani in širjenja znanja o morju bo dana izvajanju monitoringov posameznih vrst (na primer mehkužcev, vranjeka in velike pliskavke) ter podlaga za spremljanje izvajanja pomorskega prostorskega plana, ki je bil v Sloveniji nedavno sprejet.
Ana Le Marechal, generalna direktorica Direktorata za hrano in ribištvo, je v predstavitvi programa povedala, da bodo prvi razpisi predvidoma objavljeni v drugi polovici prihodnjega leta.
Na spletni strani o evropskih sredstvih bodo objavljene vse informacije o javnih razpisih.
Kratek video o izzivih pri izvajanju prihajajočega sklada za ribištvo