Ob tej priložnosti je danes v Državnem svetu ob soorganizaciji Čebelarske zveze Slovenije potekal strokovni posvet »Brez čebelarja ne bo čebel!«, ki se ga je udeležila tudi ministrica Irena Šinko. Ob robu posveta so podelili tudi priznanja in razglasili državnega prvaka v medu.

Gostitelj dogodka, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, je v uvodu izpostavil pomen čebel za prehransko varnost, ohranjanje zdravega okolja ter biotske raznovrstnosti. Udeležence je nato nagovorila ministrica Irena Šinko, ki je v nagovoru poudarila, da po zaslugi vestnih čebelarjev in tudi s promocijo svetovnega dne čebel vemo zdaj o čebelah več, prav tako je znanje bolj poglobljeno kot kadarkoli. »Že otroci se zavedajo, da so čebele eden od pomembnih opraševalcev, ki zagotavljajo hrano, omogočajo kmetijstvo, biotsko raznovrstnost ter pomembno prispevajo k ohranjanju okolja ter da jih moramo spoštovati in varovati.« Slovenski način čebelarjenja je prepoznan tudi zunaj meja Slovenije, predvsem kranjska sivka in slovenski čebelnjak. »Vse to je imelo pomemben vpliv na to, da je bilo slovensko čebelarstvo nedavno vpisano na UNESCOV reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine.«

Da je Slovenija zelo vpeta v čebelarstvo, ne izkazuje samo pobuda za obeležitev svetovnega dne čebel ampak tudi projekta tradicionalnega slovenskega zajtrka in dneva sajenja medovitih rastlin. Ob tem ministrica še spomnila, da k promociji čebelarstva veliko prispeva tudi nagrada »Zlata čebela«, ki je letos razpisana tretjič. »Z njo Slovenija spodbuja in podpira inovativnost, vrhunskost posameznikov ali pravnih oseb, ki posebej pomembno prispevajo k zaščiti in krepitvi zavedanja o pomenu čebel in drugih opraševalcev na svetovni ravni ter njihove izjemne dosežke.« Ministrica Irena Šinko je tudi poudarila, da se z različnimi ukrepi v okviru Skupne kmetijske politike in nacionalnih programov, krepi gospodarska dejavnost čebelarjenja, ministrstvo pa si bo z različnimi intervencijami v čebelarstvu prizadevalo za čim boljše učinke tudi s strateškim načrtom SKP za obdobje 2023 do 2027 in intervencijami v čebelarstvu. Ob zaključku je dejala, da današnji posvet priča o tem, da je znanja veliko in da se vsi zavedamo pomena učinkovitega prenosa izsledkov raziskav v prakso. »Prav gotovo pri tem igrate ključno vlogo čebelarji, zato se vam zahvaljujem za vašo predanost in prizadevanja.«

Predsednik čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, ki je bil tudi pobudnik za začetek aktivnosti za razglasitev svetovnega dne čebel, je poudaril, da je ta postalo gibanje. Spomnil je na to, da je Slovenija narod čebelarjev; kljub zgodovini, tradiciji in kulturi so pogoji za čebelarstvo v Sloveniji slabi, vendar imamo zelo bogato znanje. Udeležence je nagovoril tudi državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo ter nekdanji kmetijski minister in vodja projekta svetovni dan čebel mag. Dejan Židan. Spomnil se je dogodkov v času priprav na razglasitev in na samo razglasitev v OZN pred petimi leti ter se zavezal za še večje povezovanje ter pomoč in podporo čebelarstvu, predvsem državam, ki potrebujejo slovensko znanje. Podpredsednik mednarodne zveze čebelarskih združenj Apimondia dr. Peter Kozmus je izpostavil nujnost sodelovanja in pomoči, saj se mnoge države soočajo z veliko večjimi težavami kot Slovenija.

1. decembra 2017 je Generalna skupščina OZN na pobudo Slovenije razglasila 20. maj za svetovni dan čebel. Namen pobude je svetovno javnost vsako leto opozoriti na pomembnost ohranjanja čebel in opomniti ljudi, kako smo od čebel in ostalih opraševalcev odvisni. Čebele in drugi opraševalci namreč predstavljajo neprecenljivo vrednost tako z gospodarskega, socialnega kot okoljskega vidika.