Rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za leto 2022

Na današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo je Vlada Republike Slovenije sprejela Rebalans Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada za leto 2022.

Vlada Republike Slovenije kot ustanovitelj sprejme Poslovni in finančni načrt Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada skladno s četrto alinejo 13. člena Zakona o javnih skladih. Vlada je s sklepom 10. maja 2022 sprejela Poslovni in finančni načrt Eko sklada za leto 2022. Rebalans poslovnega in finančnega načrta za leto 2022 je pripravljen zaradi sprememb pri dodeljevanju nepovratnih finančnih spodbud, ki jih prinaša sprejeti Odlok o Programu porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe za leti 2022 in 2023 in zaradi nekoliko manj razpoložljivih sredstev, ki bodo zbrana v letu 2022 na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije glede na ocenjene v poslovnem in finančnem načrtu 2022. Obseg razpoložljivih sredstev zbranih na podlagi Zakona o učinkoviti rabi energije bo manjši tako zaradi gospodarskih razmer kot zaradi ukinitve prispevka za učinkovito rabo energije na motorna goriva v času od junija do avgusta 2022; po ocenah le okoli 38 milijonov evrov in ne 40 milijonov evrov evrov kot je bilo ocenjeno v poslovnem in finančnem načrtu za leto 2022.

Na podlagi Programa Sklada za podnebne spremembe se z Rebalansom Poslovnega in finančnega načrta Eko sklada 2022 v poglavje Nepovratne finančne spodbude iz sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2022 povečuje sredstva na že obstoječem ukrepu »Nepovratne finančne spodbude za naprave za samooskrbo z električno energijo« v višini 10 milijonov evrov. Ta sredstva se bodo črpala v letu 2023, Eko sklad pa bo javni poziv objavil že konec leta 2022.

Drugi rebalans poslovnega in finančnega načrta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za leti 2021 in 2022

Na odboru je vlada sprejela Drugi rebalans Poslovnega in finančnega načrta Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada, za leti 2021 in 2022, s katerim je na 90. redni seji soglašal Nadzorni svet Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, javnega sklada.

Letne poslovne in finančne cilje poslovanja Sklad opredeljuje v dvoletnih poslovnih in finančnih načrtih.

V Drugem rebalansu Poslovnega in finančnega načrta Stanovanjskega sklada RS za leti 2021 in 2022 so navedene pomembnejše spremembe in odmiki od poslovnega in finančnega načrta.

Republika Slovenija izpolnila svoje obveznosti glede prenosa direktive s področja konkurence

Vlada je potrdila predlog odgovora Republike Slovenije na mnenje Evropske komisije zaradi nenotifikacije predpisov za prenos Direktive o krepitvi vloge organov držav članic, pristojnih za konkurenco, da bodo učinkoviteje uveljavljali pravila konkurence, in o zagotavljanju pravilnega delovanja notranjega trga (Direktive (EU) 2019/1).

Evropska komisija je Republiki Sloveniji podaljšala rok za sprejem potrebnih predpisov do 31. decembra 2022. Zakon o preprečevanju omejevanja konkurence je bil dne 29. septembra 2022 sprejet v Državnem zboru RS, s tem pa so bile prenesene skoraj vse določbe omenjene direktive v pravni red RS. Zakon je bil tudi ustrezno notificiran dne 15. decembra 2022.

Za prenos nekaterih določb direktive je morala Vlada RS sprejeti še podzakonski akt »Uredbo o postopku odpustitve in znižanja administrativne sankcije in globe storilcem, ki so udeleženi v kartelih«. Uredba je bila objavljena v Uradnem listu RS 16. decembra 2022, 19. decembra 2022 pa je bila tudi ustrezno notificirana Evropski komisiji.

S sprejemom zakona in uredbe je RS zagotovila popolni prenos določb Direktive (EU) 2019/1 v svoj pravni red, ter s tem izpolnila vse obveznosti iz 34. člena Direktive (EU) 2019/1.

Vlada podala soglasje o uporabi presežka prihodkov nad odhodki v višini več kot 317 tisoč evrov Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma

Vlada se je na odboru seznanila s Poročilom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo o opravljenem nadzoru nad delom Javne agencije Republike Slovenije za trženje in promocijo turizma v letu 2021 in hkrati podala soglasje, da se v letu 2021 izkazani presežek prihodkov nad odhodki agencije uporabi za opravljanje in razvoj dejavnosti.

V letu 2021 je znašal presežek prihodkov nad odhodki 317.185,68 evrov, ki je nastal iz naslova zaračunane promocijske takse v letu 2021, ki jih bo javna agencija uporabila za sofinanciranje promocijskih aktivnosti vodilnih turističnih destinacij na domačem in tujih trgih, sofinanciranje storitev kandidatur za športne dogodke in sofinanciranje storitev TO/TA.

Uvrstitev petih novih programov promocije s področja kmetijskega ministrstva v veljavni Načrt razvojnih programov

Vlada je sprejela sklep, da se v veljavni Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrsti pet programov promocije, izbranih na javnem razpisu Evropske komisije za zbiranje predlogov za leto 2022. Vseh pet projektov se bo financiralo iz proračuna EU.

Namen programa promocije evropskih shem kakovosti medu je večja informiranost končnih uporabnikov in čebelarske stroke o pomenu in prednostih evropskih shem kakovosti v Sloveniji, povečanje števila certificiranih imetnikov shem kakovosti EU, dvig povpraševanja po zaščitenih izdelkih in posledično povečanje skupnih prihodkov iz prodaje medu iz shem kakovosti. Triletni program v vrednosti 744.090 evrov bo izvajala Čebelarska zveza Slovenije.

Cilj programa promocije za dvig poznavanja Štajerskega prekmurskega bučnega olja z zaščiteno geografsko označbo je ozaveščanje potrošnikov in trgovcev o avtohtonih kmetijskih proizvodih, proizvedenih pod zaščiteno geografsko označbo, s poudarkom na Štajerskem prekmurskem bučnem olju. Triletni program v vrednosti 852.928 evrov bo izvajala Skupina Vrtovi panonski.

Program Zaščiteni proizvodi – najboljše iz Evrope! je usmerjen v promocijo tradicionalnega zaščitenega proizvoda – Kranjske klobase z zaščiteno geografsko označbo EU. Cilj programa je povečati ozaveščenost in prepoznavnost simbolov kakovosti EU pri evropskih potrošnikih, gostinsko-turističnem sektorju in javnih zavodih ter okrepiti zaupanje v izdelke, ki so vključeni v evropske sheme kakovosti. Triletni program v vrednosti 717.990 evrov bo izvajalo Gospodarsko interesno združenje Kranjska klobasa.

Glavni namen programa Evropska bio jabolka - vaša najboljša izbira! je povečati ozaveščenost o shemi kakovosti EU ekološka pridelava, prepoznavnost njenega logotipa in zavedanje o prednostih evropske certificirane ekološke pridelave. Triletni program v vrednosti 642.499 evrov bo izvajala Gospodarska zbornica Slovenije.

V Sloveniji več kot polovico zelenjave uvozimo, zato je glavni cilj programa promocije Sveže in zdravo spodbuditi redno uživanje lokalne sveže zelenjave, pridelane po evropskih proizvodnih standardih integrirane pridelave in je vključena v nacionalno shemo kakovosti integrirana pridelava. Triletni program v vrednosti 695.748 evrov bo izvajala Skupina Vrtovi panonski.

Uvrstitev osmih novih raziskovalnih projektov v Načrt razvojnih programov 2022-2025

Na seji odbora za gospodarstvo je vlada tudi sklenila, da v Načrt razvojnih programov 2022-2025 uvrsti naslednje nove projekte: Prestrezanje fosforja in magnezija, Umetna inteligenca za optimizacijo kamnolomov, Karbonatizacija alkalnih ostankov, Sodobni biomateriali za gojenje celičnih kultur, Vmesniki za razvoj razgradljivih materialov, Aditivna proizvodnja materialov za trajne magnete, Napredni litij-žveplovi akumulatorji in Celulozne ojačitve v strukturi 3D filamentov.

Namen sofinanciranja izvajanja transnacionalnih raziskovalnih projektov je vzpostavljanje Evropskega raziskovalnega prostora, ki je ključen za doseganje sinergij razpršenih nacionalnih politik in instrumentov financiranja na področju raziskav in inovacij. S sodelovanjem v različnih podpornih aktivnostih, bodo vzpostavljeni predpogoji za aktivno in polnopravno sodelovanje slovenskih raziskovalnih organizacij in posameznikov v EU kontekstu.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport sodeluje v okviru 8. Okvirnega programa EU za raziskave in inovacije – Horizon 2020 v ERA.Net Cofund projektu ERA-MIN3. Pristopilo je k izvedbi transnacionalnega javnega razpisa, na katerem je mednarodni odbor razpisa v sofinanciranje predlagal tudi tri slovenske projekte. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) bo sofinanciralo raziskovalni projekt PHOSTER v višini 140 tisoč evrov v dveh letih, projekta CO2TREAT in AI-COSTSQO pa v višini po 210 tisoč evrov v treh letih.

V okviru transnacionalnega javnega razpisa M-ERA.NET Call 2021 pa je mednarodni odbor razpisa izbral tudi šest projektov s slovenskimi prijavitelji. Pet od teh bo sofinanciralo MIZŠ. Projekte InsBIOration, AddMag, ALISA bo ministrstvo sofinanciralo s po 210 tisoč evri v treh letih, projekt bioMAT4EYE v višini 150 tisoč evrov v treh letih in projekt BioCel3D v višini 205.527 evrov v treh letih.

Vlada prerazporedila sredstva državnega proračuna

Na odboru je vlada znotraj finančnega načrta Ministrstva za infrastrukturo prerazporedila dobra dva milijona evrov, s čimer bodo zagotovljena sredstva za nadgradnjo železniških signalnovarnostnih naprav na dveh odsekih železniške proge Ljubljana – Sežana.

Znotraj finančnega načrta Ministrstva za obrambo je vlada prerazporedila dobrih 992 tisoč evrov, in sicer za pokritje primanjkljaja za plačilo radijskih naprav po sklenjeni pogodbi.

V okviru finančnega načrta Ministrstva za zunanje zadeve je vlada prerazporedila okoli 120 tisoč evrov. Sredstva bodo namenjena za prispevek za področje prehranske varnosti in za humanitarno pomoč Ukrajini.