Izpostavil je, da bo Slovenija sledila morebitnim ugodnejšim rešitvam drugih držav članic EU za blažitev energetske draginje v gospodarstvu, če bodo te dobile zeleno luč Evropske komisije. Na ta način bi zagotovili, da slovensko gospodarstvo ne bo imelo slabših pogojev glede na konkurenco.

"Z doseženim dogovorom ministrov je regulatorni okvir na ravni EU znan, kar pomeni, da so se cene predvidljivo znižale na pričakovan nivo," je po srečanju na GZS dejal premier. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, da so – tudi zaradi nedavno potrjenega interventnega zakona za pomoč gospodarstvu v energetski krizi – na ravni pričakovanj tudi cene in ponudbe slovenskih dobaviteljev energije: "To ne pomeni, da so nizke, so pa v danih okoliščinah v pričakovanih okvirih in skladno z vladno uredbo predvidljive za prihajajoče obdobje."

Nacionalni okvir za pomoč gospodarstvu prinaša največ, kar za državne pomoči dovoljuje EU zakonodaja. "V primeru, da bi Evropska komisija potrdila drugo ugodnejšo shemo, bo Slovenija temu sledila," je dodal premier. Ob tem je poudaril, da smo se pri pripravi zakonodajnih rešitev "držali okvirja EU, saj s svojim ravnanjem ne želimo prejudicirati, da bi druge države članice iskale svoje nacionalne rešitve."

Tako bi bile na podlagi prvih izračunov cene elektrike za srednja velika podjetja skupaj s subvencijami po navedbah premierja okoli 200 evrov za megavatno uro. "S tem se približujemo našemu cilju, a hkrati upamo, da bo ta cena v prihodnjih dneh še nižja," je sklenil.

Dialog s predstavniki gospodarstva se bo nadaljeval, predsednik vlade pa pričakuje jasen in razumljiv okvir z enostavno izvedljivimi rešitvami, ki v gospodarstvo ne bodo vnašale nemira.