Ti skladno s sklepi Vlade Republike Slovenije delujejo v operacijah in misijah Nata, Evropske unije, Organizacije združenih narodov in globalne koalicije, s čimer se Slovenija odgovorno in solidarno odziva na aktualna varnostna tveganja. Težišče delovanja SV je območje Balkana, sicer pa k miru in varnosti prispeva v desetih MOM v enajstih državah. Od leta 1997 so bili pripadnice in pripadniki SV na naloge v službi miru napoteni 15.229-krat.

V Natovi operaciji Kfor na Kosovu trenutno delujejo pripadnice in pripadniki 46. slovenskega kontingenta, ki so konec oktobra prevzeli naloge zagotavljanja mirnega okolja in svobode gibanja. V letu 2022 se je s ciljem racionalizacije kadrovskih in logističnih virov spremenilo težišče delovanja slovenskega kontingenta v operaciji Kfor. Odpoklican je bil celotni kinetični del ter tisti podporni in štabni del, ki je deloval na območju regionalnega poveljstva Zahod v vojaški bazi v Peči. Prav tako je SV prenehala s popolnjevanjem obeh skupin za povezavo in nadzor (LMT) v območju regionalnega območja Zahod. Skladno z novo strukturo  vsi pripadniki SVNKON delujejo v območju regionalnega poveljstva Vzhod (RC-E). Nastanjeni so v vojaških bazah v Prištini, Novem Selu in Uroševcu. Njihove naloge obsegajo izvajanje nalog v poveljstvih Kfor, povezovanje z vladnim in nevladnimi organizacijami, z mednarodnimi organizacijami na Kosovu, lokalnim prebivalstvom vseh etničnih skupin ter zbiranje in posredovanje obveščevalnih podatkov.

Zveza Nato je na Kosovu prisotna od leta 1999. Zavezniška podpora sil Kfor na Kosovu se izvaja na podlagi Resolucije Varnostnega sveta OZN št. 1244 in vojaškega tehničnega sporazuma. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000.

V operaciji Neomajna odločenost (OIR – Operation Inherent Resolve) globalne protiteroristične koalicije zoper Daesh v severnem delu Iraka pripadnika 7. slovenskega kontingenta v Erbilu oz. Kurdistanu svetujeta in mentorirata pripadnike varnostnih sil iraškega Kurdistana. S prispevkom na misiji se Slovenija vključuje v reševanje glavnih globalnih izzivov, ki se nanašajo tudi na našo nacionalno varnost (nelegalne migracije, begunska problematika ter boj proti terorizmu in organiziranem kriminalu) pri njihovem izvoru.

Februarja 2016 je Vlada Republike Slovenije sprejela sklep o sodelovanju Republike Slovenije v globalni protiteroristični koaliciji proti Daeshu, in sicer s prevzemom častniške dolžnosti v poveljstvu koalicije, ki deluje pri vojaškem poveljstvu Združenih držav Amerike v Tampi, ter z delovanjem v severnem delu Iraka.

V Natovi aktivnosti Okrepljena prednja prisotnost (eFP – Enhanced Forward Presence) so naloge v Latviji decembra prevzeli pripadniki 12. slovenskega kontingenta. Delujejo pod vodstvom Kanade kot vodilne države bataljonske bojne skupine, ki jo sestavljajo še Albanija, Italija, Islandija, Češka, Črna gora, Makedonija, Poljska, Slovaška in Španija. Pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnosti sil eFP (vaje, usposabljanja, premiki za zaščito lastnih sil ter civilno-vojaško sodelovanje). Slovenski kontingent sestavlja 36 pripadnikov SV,  deset pripadnikov OS Črne gore in devet pripadnikov OS Severne Makedonije, ki v ognjeni vod prispevajo posadke havbic 155 mm.

Na vrhu Nata v Varšavi julija 2016 so voditelji držav in vlad vseh zaveznic soglasno sprejeli odločitev o namestitvi štirih večnacionalnih bataljonskih bojnih skupin (BBSk) t. i. okrepljene prednje prisotnosti (Enhanced Forward Presence – eFP) v Estoniji, Latviji, Litvi in na Poljskem. Republika Slovenija je prispevek kontingenta z do 50 pripadniki Slovenske vojske najavila oktobra 2016 na zasedanju obrambnih ministrov Nata v Bruslju. Zavezništvo se tako odziva na bistveno spremenjeno varnostno okolje, dinamiko in tveganja v njegovi vzhodni soseščini. Aktivnost eFP izraža jasno odvračalno sporočilo, da se bo zavezništvo odzvalo tam, kjer je to potrebno in ko je to potrebno, oziroma da bo vsakršna agresija proti katerikoli zaveznici odvrnjena z ustreznim skupnim vojaškim odzivom.

V mednarodni Natovi dejavnosti Okrepljena pozornost (enhanced Vigilance Activities – eVA) so decembra naloge na Slovaškem prevzeli pripadniki 2. slovenskega kontingenta (113 pripadnikov SV), ki deluje v okviru poveljstva mednarodne bojne skupine. V dejavnosti okrepljene pozornosti eVA sodelujejo Češka kot vodilna država, Nemčija, ZDA in Slovenija, ki skupaj tvorijo bataljonsko bojno skupino. Glavnino kontingenta predstavlja lahka motorizirana pehotna četa. Pripadniki SV sodelujejo pri izvajanju mirnodobnih aktivnostih, v sklopu aktivnosti za zagotavljanje vzdrževanja pripravljenosti v podporo celoviti in okrepljeni odvračalni ter obrambni drži zavezništva. To vključuje vaje, usposabljanja in druge mirnodobne aktivnosti, vključno z ukrepi za zaščito sil bojne skupine. Vzpostavitev teh enot je bila v luči ruske agresije na Ukrajino podprta na najvišji politični ravni v zavezništvu, vključno z Republiko Slovenijo, zato sodelovanje v tem okviru odraža solidarnost, odgovornost in verodostojnost Republike Slovenije kot članice Nata pri krepitvi zavezniške in odvračalne ter obrambne drže. Ob že obstoječih štirih bojnih skupinah v baltskih državah in na Poljskem ima tako Nato osem večnacionalnih bojnih skupin od Baltika do Črnega morja.

V misijo Organizacije združenih narodov Unifil (United Nations Interim Force in Lebanon) napoteni pripadnik, kot 31. slovenski kontingent, deluje v poveljstvu Sektorja Zahod v Libanonu.

Izrael je zaradi napadov Palestinske osvobodilne organizacije leta 1978 vkorakal v Libanon, da bi uničil palestinska oporišča. Varnostni svet OZN je z resolucijama št. 425 in 426 marca 1978 dosegel prekinitev spopadov ter ustanovitev in poznejšo napotitev sil Unifil v južni Libanon. Prvotni namen je bil nadzor umika izraelskih oboroženih sil iz Libanona in premirja med državama, vendar so nestabilne razmere zahtevale stalno navzočnost sil OZN. Zadnjemu oboroženemu spopadu med Izraelom in oboroženim krilom Hezbolaha julija 2006 je sledilo sprejetje resolucije Varnostnega sveta št. 1701, ki opredeljuje povečanje moči operacije Unifil na največ 15.000 vojakov. Razlog za takšno odločitev so razmere v Libanonu, ki ogrožajo mednarodni mir in varnost. Slovenska vlada je 7. septembra 2006 sklenila, da v operacijo Unifil napoti 12 pripadnikov Slovenske vojske in s tem prispeva k reševanju razmer v Libanonu. Prvi pripadniki Slovenske vojske so se operacije udeležili decembra 2006.

V misijo Organizacije združenih narodov UNTSO (United Nations Truce supervision Organization) sta napotena dva pripadnika, ki opravljata enoletno misijo v okviru 24. slovenskega kontingenta. V mirovni operaciji, ki je bila ustanovljena leta 1948 in je tako najstarejša misija Združenih narodov, naloge vojaških opazovalcev opravljajo v Izraelu, Libanonu in Siriji. Območje delovanja obsega Bližnji vzhod: Izrael, Sirijo, Libanon, Jordanijo in Egipt. Njihova naloga je nadzorovanje spoštovanja resolucije Združenih narodov št. 1701 o  prenehanju sovražnosti med sprtima stranema. Glavne naloge vojaških opazovalcev so patruljiranje ob razmejitveni t. i. modri črti in v naseljih v južnem Libanonu, sestanki s predstavniki lokalnih oblasti, preiskovanje incidentov, delo na opazovalnicah in inšpekcijski nadzori na Golanu. Slovenska vojska v tej operaciji sodeluje od oktobra 1998.

V operaciji EUNAVFOR MED Irini od začetka oktobra dolžnost opravljajo trije pripadniki v okviru 5. slovenskega kontingenta v štabni strukturi operativnega poveljstva operacije (OHQ - Operational Headquarters), s sedežem v Rimu. Glavni cilj operacije je preprečevanje tihotapljenja orožja za Libijo, v skladu s sprejetimi resolucijami Združenih narodov, zajezitev nedovoljenega izvoza nafte in njenih derivatov iz Libije ter motenje tihotapljenja in trgovskih mrež v južnem delu osrednjega Sredozemlja oziroma krepitev zmogljivosti in podpora usposabljanju pripadnikov libijske obalne straže in mornarice.

Na zasedanju Sveta EU za zunanje zadeve je bila 17. februarja 2020 sprejeta politična deklaracija o koncu operacije EUNAVFOR MED Sophia. Na istem zasedanju so sprejeli odločitev o oblikovanju nove vojaške operacije EU v Sredozemskem morju z imenom Irini. Vlada Republike Slovenije je podprla močno vlogo EU pri uresničevanju dogovorov Berlinskega procesa v Sredozemlju in napovedala nadaljevanje sodelovanja tudi v operaciji Irini.

Na misiji EU za usposabljanje oboroženih sil Malija (EUTM – EU Training Mission)  sta novembra naloge prevzela dva pripadnika 20. slovenskega kontingenta. Naloge izvajata v poveljstvu misije EUTM v Bamaku.

Republika Slovenija je večkrat izrazila zanimanje za aktivno sodelovanje pri prizadevanjih EU za reševanje krize v Maliju in marca 2013 na območje delovanja napotila prvi kontingent.

V Bosni in Hercegovini (BiH) 21 pripadnic in pripadnikov 46. slovenskega kontingenta deluje v Natovem poveljstvu Sarajevo ter v operaciji EUFOR Althea v BiH.  

V Natovem poveljstvu Sarajevo nudijo pomoč BiH pri implementaciji vojaškega vidika reform varnostnega sektorja, svetujejo vladnim organom BiH pri reformi obrambnega sektorja ter usklajujejo aktivnosti in pomoč pri implementaciji sprejetih ciljev v okviru Partnerstva za mir.

Operacija EUFOR Althea podpira celovit pristop EU do BiH s podporo oblasti BiH pri zagotavljanju varnega in stabilnega okolja ter zagotavljanju podpore pri usposabljanju ter vajah oboroženih sil BiH.

Marca 2021 je Slovenska vojska prevzela LOT (angl. Liasion and Observation Team) hišo v Banja Luki. Skupina za povezave in opazovanje deluje v okviru EUFOR ALTHEA. Gre za prvo misijo Slovenske vojske, na kateri pripadniki živijo in delajo izven urejenih vojaških baz.

Osnovna naloga vojaške povezovalne pisarne MLO (angl. Military Liaison Office) v Beogradu, v katerem deluje en pripadnik SV v sestavi 11. slovenskega kontingenta, je svetovanje, spremljanje, koordiniranje in sodelovanje na področju programa Partnerstva za mir za Srbij ter povezava z ostalimi akterji na območju Balkan, ki vključuje Kosovo, Bosno in Hercegovino in Severno Makedonijo.