Mag. Tatjana Likar, ki se je podelitve udeležila kot predstavnica Ministrstva za kulturo, je v govoru med drugim povedala: "Kako pomembno je za okolje delovanja – pa tudi širše – delo, ki ga opravijo zaposleni v knjižnicah, potrjujejo tudi številna druga lokalna in nacionalna priznanja in nagrade, ki se jim poleg Čopovih nagrad pridružujejo še druge stanovske: Goropevškova, pa nagrade Kalanovega, Stepišnikovega in spominskega sklada dr. Bruna Hartmana. Z njimi so bili nagrajeni posamezniki, ki pomembno prispevajo k razvoju bibliotekarske in informacijske znanosti oziroma knjižnične dejavnosti, dejavnosti, ki posameznikom in družbi pomaga pri opismenjevanju, pridobivanju in nadgrajevanju znanja ter h kritičnemu reševanju različnih vprašanj, kar je predpogoj za razvoj, ki bo predstavljal odgovorne trajnostno naravnane izboljšave. Čeprav je fokus delovanja knjižnic pogosto usmerjen v knjižnične zbirke, se vedno znova potrdi, da je dejanski fokus delovanja uporabnik."

Ob zaključku govora je nagrajenkama in nagrajencu iskreno čestitala: "Dokazali ste, da vam idej, poguma in znanja ne manjka. Dokazali ste, da ga uporabljate za nadaljnji razvoj knjižnic in boljše – tudi bolj dostopne – storitve za uporabnike. Poskrbeli ste za korake, ki vodijo v pravo smer."

Violetta Bottazzo je v specialnih knjižnicah Ljubljanske banke ter ministrstva za finance, kjer je delala, vzpostavila specialno knjižnico in skoraj 20 let vodila področje informacijsko-knjižničnih servisov. Skozi celotno kariero jo je vodilo prepričanje, da je uspešnost specialne knjižnice odvisna od usposobljenosti specialnega knjižničarja, ki mora imeti strokovna znanja bibliotekarske in informacijske znanosti ter znanja s področja, na katerem deluje matična organizacija. Prepoznala je pomen uvajanja novih tehnologij v knjižnice. Njeno delo je bilo prepoznano tudi v tujini, piše v utemeljitvi.

Marina Hrs je poklicno pot začela v Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru ter nadaljevala v Mestni knjižnici Izola, ki jo več kot tri desetletja tudi vodi. Vso karierno pot spodbuja vseživljenjsko izobraževanje tako pri zaposlenih v knjižici kot pri njenih uporabnikih.

Mestna knjižnica Izola je danes center vseživljenjskega učenja za različne skupine uporabnikov, tudi deprivilegirane – ostarele, slabovidne, dolgotrajno bolne in invalide, pa tudi za družine, otroke in turiste. Povezanost z okoljem utrjuje z organizacijo prireditev, razstav in drugih dogodkov. S sodelavci je ustvarila tudi stalno zbirko starih igrač v okviru javno zasebnega partnerstva, ki obsega čez 1500 kosov.

Mira Tržana odlikuje poglobljeno poznavanje področja nabave in obdelave knjižničnega gradiva. S širokim znanjem in inovativnim razmišljanjem pristopa k optimiranju različnih delovnih področij v Mestni knjižnici Ljubljana. Je tudi nosilec iniciative za vzpostavitev sodelovanja med knjižnicami, za namen optimiranja postopkov nabave in obdelave knjižničnega gradiva. Njegove zamisli in rešitve, na primer avtomatizirano ažuriranje seznamov novosti knjižničnega gradiva, so univerzalne in uporabne za vse knjižnice.