S predlogom resolucije, ki bo po javni obravnavi nadaljevala pot sprejemanja na vladi in v državnem zboru, Ministrstvo za obrambo predstavlja nov koncept obrambe, prilagojen izzivom časa, ki ga v Evropi zaznamuje največja vojna po koncu druge svetovne vojne. Slovenija zagotavlja svojo obrambo v sistemu kolektivne obrambe zveze Nato in ob aktivnem sodelovanju Evropske unije. Izgradnjo vojaških zmogljivosti mora spremljati investiranje tudi v opremo za dvojno rabo, v podporo sistemu zaščite in reševanja, ter investiranje v lastno znanje, v podporo raziskavam in razvoju.

V nadaljevanju je kratek povzetek z najpomembnejšimi vsebinskimi poudarki:

Resolucija je najvišji razvojno-usmerjevalni dokument, s katerim se načrtujeta dolgoročni razvoj in opremljanje Slovenske vojske, da bo sposobna opravljati zakonske naloge in zagotavljati zmogljivosti ter pripravljenost za uresničevanje nacionalnih interesov in ciljev na obrambnem področju v sodobnem varnostnem okolju.

Od sprejema prejšnje resolucije so nastale okoliščine, zaradi katerih je nujna vsebinsko in časovno ambicioznejša sprememba splošnih dolgoročnih okvirov za razvoj in vzpostavitev obrambnih zmogljivosti Republike Slovenije. Vojna v Ukrajini je kot ena izmed najresnejših varnostnih kriz po drugi svetovni vojni odločilno vplivala na spremenjeno razumevanje varnostnega strateškega okolja in okrepila zavedanje o pomenu Nata za zagotavljanje kolektivne obrambe v Evropi. Zaradi globalnih vplivov vojne v Ukrajini, ki imajo vojaško in nevojaško razsežnost s poudarjenim hibridnim delovanjem, je prisotna nevarnost širitve konflikta čez njene meje na druga območja. Poleg tega tudi ni mogoče izključiti možnosti napada na ozemeljsko celovitost in suverenost držav evro-atlantske regije.

Za uresničitev povečanih ambicij, izpolnitev zakonskih nalog in razvoj zmogljivosti Slovenske vojske je na nacionalni ravni treba prilagoditi nacionalne strateške in dolgoročne planske podlage ter zagotoviti verodostojno uresničevanje zavez za dvig nacionalnih obrambnih izdatkov.

Razvoj Slovenske vojske bo do leta 2040 potekal v dveh razvojnih obdobjih. Prvo obdobje obsega leta od 2023 do 2030, drugo obdobje pa od 2031 do 2040.

Najpomembnejše spremembe glede na veljavno ReDPROSV 2035:

• Prilagoditev besedila najpomembnejšega dolgoročnega razvojnega dokumenta Slovenske vojske precej spremenjenim varnostnim okoliščinam, ki so posledica vojne v Ukrajini.
• Projekcija doseganja 2 odstotkov BDP za obrambne izdatke najpozneje leta 2030 namesto leta 2035 in ohranjanje vsaj te ravni do leta 2040 kot je prikazano v tabeli 1, od katerih pa se vsaj 20 odstotkov nameni za investicije.
• Precejšnje povečanje obrambnih izdatkov, namenjenih raziskavam, razvoju in inovacijam, ki naj bi dosegali najmanj 2 odstotka obrambnih izdatkov, s čimer bomo spodbujali lasten razvoj nekaterih tehnoloških rešitev ter hkrati podpirali nacionalno obrambno tehnološko in industrijsko bazo.
• Dopolnjena časovnica vzpostavitve najpomembnejših zmogljivosti Slovenske vojske, torej srednje bataljonske bojne skupine (SrBBSK) z moduli bojne podpore in zagotovitve delovanja ter srednjega bojnega izvidniškega bataljona (SrBIB), saj je vzpostavitev obeh zmogljivosti zdaj načrtovana vzporedno, in ne zaporedno, hkrati pa je njuna vzpostavitev predvidena finančno racionalneje.
• Vključitev nekaterih nacionalnih prioritet v ReDPROSV40, kot so sistemi zračne obrambe, helikopterske zmogljivosti, nadgradnja oklepnih zmogljivosti idr.
• Nakup dodatnega taktičnega transportnega letala srednjega dosega je predvidena že v prvem razvojnem obdobju.
• Razvoj nekaterih zmogljivosti in sil Slovenske vojske tudi v smeri namembnosti za dvojno uporabo.
• Vzpostavitev infrastrukture in zmogljivosti za kibernetsko obrambo.
• Nastavki in nekateri dodatni ukrepi za pridobivanje in zadrževanje kadrov Slovenske vojske.
• Posodabljanje z uvajanjem umetne inteligence, različnih sodobnih senzorskih sistemov ter zračnih in kopenskih sistemov brez posadke, tako za bojevanje kot za bojno in logistično podporo.
• Načrtovanje nacionalnih zmogljivosti v podporo zavezniških sil, ki bi morebiti prehajale čez nacionalno ozemlje Republike Slovenije.

Obseg, struktura in organiziranost Slovenske vojske bodo omogočali učinkovito delovanje in uresničevanje lastnih in zavezniških načrtov, večdomensko delovanje, izvajanje združenega bojevanje rodov, oblikovanje namenskih enot na nacionalni in tudi zavezniški ravni, vzpostavitev ciljnih zmogljivosti, zagotavljanje pripravljenosti in odzivnosti enot za delovanje ter naraščanje sil do načrtovanega obsega. Na obseg in strukturo bo vplival prihodnji tehnološki razvoj, ki bo vezan predvsem na mehanizem razvoja vojskovanja zavezništva.

V prvem razvojnem obdobju bo vzpostavljena organizacijsko-formacijska struktura, ki bo omogočala najmanj 90-odstotno popolnjenost najpomembnejših poveljstev in enot s prioriteto na srednjem pehotnem bataljonu, srednjem bojnem izvidniškem bataljonu, enotah za zagotavljanje modulov srednje bataljonske bojne skupine in na enotah za zagotavljanje odzivnih sil v domovini ter v okviru zavezništva.

Slovenska vojska bo v začetku dolgoročnega obdobja prednostno vzporedno in celovito oblikovala srednjo bataljonsko bojno skupino z vsemi moduli in srednji bojni izvidniški bataljon, ki bosta vzpostavljena finančno racionalneje, ter druge premestljive zmogljivosti, namenjene delovanju v okviru zavezništva in EU ter na nacionalnem ozemlju.

Poleg tega bo Slovenska vojska razvijala tudi nekatere zahtevnejše zmogljivosti, ki niso del sprejetih zavez do Nata, so pa pomembne za uresničevanje nacionalnovarnostnih ciljev Republike Slovenije. Sem med drugim spadajo vzpostavitev sistema zračne obrambe srednjega in kratkega dosega za zaščito nacionalnega zračnega prostora, kritične infrastrukture na ozemlju Republike Slovenije in neposredno zračno obrambo elementov razporeditve sil Slovenske vojske, razvoj helikopterskih zmogljivosti s krepitvijo srednjih transportnih helikopterskih zmogljivosti ter s postopno zamenjavo in dokupom lahkih vojaških helikopterjev.

Predlog ReDPROSV40 na portalu E-Demokracija