Uredba o intervenciji dobrobit živali za leto 2023

Vlada je izdala Uredbo o intervenciji dobrobit živali za leto 2023. Določa izvajanje intervencije dobrobit živali (intervencija DŽ) iz strateškega načrta skupne kmetijske politike 2023–2027 za Slovenijo (SN SKP 2023–2027), ki se financira iz Evropskega kmetijskega jamstvenega sklada in Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. 

Uredba je podlaga za izvajanje intervencije DŽ v letu 2023. Opredeljuje vsebino in izvedbo intervencije DŽ z določitvijo vstopnih pogojev, upravičencev, trajanja obveznosti, podintervencij in nabora možnih zahtev ter pogojev za njihovo izpolnjevanje v posamezni podintervenciji, načina izračunavanja plačil in višine plačil ter podrobnejših izvedbenih pravil v zvezi s kontrolami, sistemom upravnih sankcij, itn. 

V letu 2023 se intervencija DŽ izvaja v štirih podintervencijah: za prašiče, govedo, drobnico in konje. Intervencija DŽ je namenjena podpori za izvajanje živalim prilagojenih načinov reje. Namenjena je rejcem, ki zagotavljajo višjo raven dobrobiti živali, čeprav za rejca z ekonomskega vidika to pomeni strošek ali dodatno delo v primerjavi z rejcem, ki zagotavlja živalim zgolj minimalne standarde. Ker so sheme kakovosti s področja dobrobiti živali v Sloveniji še v razvoju, breme dodatnih stroškov za zagotavljanje višje dobrobiti živali ni porazdeljeno po celotni prehranski verigi, temveč stroške nosi predvsem rejec sam.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Uredba o pravilih pogojenosti

Vlada je izdala Uredbo o pravilih pogojenosti. Ta določa pravila za zavezance pogojenosti v obliki zahtev. Zahteve so razdeljene po standardih Dobrih kmetijskih in okoljskih pogojev (DKOP) in Predpisanih zahtevah ravnanja (PZR). Pravila pogojenosti so predpisane zahteve ravnanja (PZR) na podlagi pravnih aktov Evropske unije in standardov dobrih kmetijsko okoljskih pogojev (DKOP), ki so določeni v strateških načrtih skupne kmetijske politike.

Zahteve pogojenosti pokrivajo področja:

• podnebje in okolje, vključno z vodo, tlemi in biotsko raznovrstnostjo ekosistemov; 
• javno zdravje in zdravje rastlin; 
• dobrobit živali.

Zavezanci za pogojenost so prosilci in prejemniki sredstev iz naslova shem neposrednih plačil in nekaterih intervencij razvoja podeželja, in sicer plačil za območja z naravnimi dejavniki (OMD), kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil (KOPOP), plačil za ekološko kmetovanje (EK), plačil za biotično varstvo rastlin (BVR), plačil za lokalne pasme in sorte (LOPS), plačil Natura 2000 (N2000) in prejemniki sredstev za dobrobit živali (DŽ), ki so del zbirne vloge.

V primeru neizpolnjevanja zahtev pogojenosti se zavezancem naloži upravna kazen v odstotku od plačil, do katerih so sicer upravičeni. Upravna kazen se naloži glede na resnost, obseg in trajanje po sistemu predpisanem v uredbi.

Vir: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Soglasje vlade k Poslovnemu načrtu Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2023–2024 

Vlada Republike Slovenije je dala soglasje k Poslovnemu načrtu ARAO - Agencije za radioaktivne odpadke za leti 2023-2024, ki ga je sprejel upravni odbor ARAO na svoji 32. korespondenčni seji 5. decembra 2022.

ARAO kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki vsako leto pripravi dvoletni poslovni načrt. S Poslovnim načrtom za obdobje 2023–2024 so načrtovane dejavnosti in storitve javne službe ter druge strokovno tehnične in razvojne dejavnosti, ki jih bo ARAO izvajal v okviru nalog, ki mu jih določajo Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti Uredba in pooblastila države.

ARAO bo v okviru javne službe v obdobju 2023–2024 izvajal naslednje naloge iz 5. člena Uredbe:

•  izgradnja odlagališča za vse nizko in srednje radioaktivne odpadke (NSRAO), za katere je dolžna poskrbeti Republika Slovenija (NSRAO iz jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije in institucionalni NSRAO),
• ravnanje z radioaktivnimi odpadki (RAO), ki ne nastajajo v jedrskih objektih za proizvodnjo električne energije (institucionalni  radioaktivni odpadki  - IRAO),
• upravljanje, dolgoročni nadzor in vzdrževanje zaprtih odlagališč rudarske in hidrometalurške jalovine, ki nastane pri pridobivanju in izkoriščanju jedrskih mineralnih surovin (zaprta odlagališča na območju nekdanjega rudnika urana Žirovski Vrh – RŽV),
• dolgoročno načrtovanje ravnanja z RAO in izrabljenim gorivom (IG) v Republiki Sloveniji (skrb za razvoj stroke na področju ravnanja z RAO in IG in prenos znanja iz mednarodnega okolja, druge strokovno-tehnične naloge na podlagi odločitev Vlade RS).

Gradnjo odlagališča NSRAO vodi ARAO v imenu investitorja, to je Vlada Republike Slovenije. ARAO bo kot predstavnik investitorja izvajal načrtovanje, naročanje, spremljanje in kontrolo storitev ter neodvisni nadzor naročnika v fazi gradnje. Direktor o poteku investicije poroča UO ARAO in investitorju z letnim poročilom o izvajanju investicijskega projekta.

Vložek države in Sklada NEK v investicijo državne infrastrukture za odlaganje nizko in srednje radioaktivnih odpadov (NSRAO) je sorazmeren predvideni prostornini NSRAO, ki izvira iz NEK in predvideni prostornini institucionalnih RAO, ki bodo odloženi v odlagališču NSRAO. Financiranje dejavnosti javne službe za ravnanje z RAO, ki niso odpadki iz jedrskih objektov za proizvodnjo energije, t. i. institucionalnih RAO (IRAO), se zagotavlja iz proračuna RS ter v manjši meri tudi s plačili imetnikov ali povzročiteljev IRAO po veljavnem ceniku ob predaji IRAO izvajalcu javne službe. Dejavnosti, povezane s pripravo na odlaganje in odlaganjem RAO in IG iz NEK, so financirane izključno iz namenske postavke v proračunu, kamor Sklad NEK vplačuje potrebna sredstva.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor

Vlada sklenila Pogodbo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki 

Vlada je sklenila Pogodbo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki z ARAO – Agencijo za radioaktivne odpadke. Za podpis pogodbe je vlada pooblastila Uroša Brežana, ministra za okolje in prostor.

Z namenom izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki (GJS RAO), sklenejo ustanovitelj, zavod Pogodbo o izvajanju obvezne državne gospodarske javne službe za ravnanje z radioaktivnimi odpadki.

S pogodbo se uredijo razmerja pogodbenih strank ter obseg nalog za financiranje dejavnosti zavoda za izvajanje obvezne GJS RAO. Pogodba se sklene z dnem podpisa pogodbenih strank in se zaradi narave GJS RAO sklene za nedoločen čas.

Na podlagi te pogodbe bosta ministrstvo, pristojno za odpadke, in zavod za financiranje GJS RAO vsako leto sklenila aneks k Pogodbi o financiranju izvajanja GJS RAO, s katerim  na podlagi dvoletnega poslovnega načrta zavoda za tekoče leto in glede na obseg nalog izvajanja GJS RAO podpisnika določita višino sredstev, potrebnih za izvajanje nalog GJS RAO, ki se financirajo iz proračuna. Ministrstvo, pristojno za odpadke, prevzame financiranje izvajanja GJS RAO s 1. januarjem 2023.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor