Na sedežu FAO v Rimu je v začetku decembra leta 2022 potekal otvoritveni dogodek Mednarodnega leta prosa 2023. Ključno sporočilo dogodka je bilo, da je proso odporno žito, ki preprečuje lakoto in zagotavlja pomembna hranila za zdravje in razvoj ljudi ter tako prispeva h globalnim izzivom na področju kmetijstva in pridelave hrane – k zagotavljanju hrane za naraščajoče svetovno prebivalstvo.

Proso je bilo med prvimi žiti, ki je bilo vzgojeno in so ga uporabljali kot osnovno živilo milijoni ljudi v Aziji in Podsaharski Afriki. Na svetovni ravni sta prav Afrika (s 55 odstotki) in Azija (z 41 odstotki), največji pridelovalki prosa. Evropa pridela 3 odstotke globalne proizvodnje, Severna Amerika pa le 1 odstotek. Proso spada pod starodavna žita, ki so imela pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in so del tradicije številnih domorodskih kultur. Tako tudi danes prispevajo k opolnomočenju malih pridelovalcev, odpravi lakote, prilagajanju podnebnim spremembam, promociji biotske raznovrstnosti in spremembi kmetijsko-živilskih sistemov.

V letih, ko se soočamo s sušo in visokimi temperaturami, v ospredje spet prihajajo poljščine, ki lahko preživijo v ekstremnih razmerah. Ena izmed najboljših je proso, saj ni občutljivo za vrsto tal, odporno je proti suši in visoki temperaturi in ima kratko rastno dobo - le okoli 100 dni. Poleg tega lahko nadomesti tudi posevke, ki spomladi propadejo zaradi pozebe. Zaradi tega je proso spet ena od alternativnih poljščin za spremembo setvene sestave v smeri prilagajanja na zahtevnejše rastne pogoje.

V Sloveniji je bila prosena kaša vsakdanja jed vsaj pet stoletij od srednjega veka dalje. Največ prosa so pridelovali na Gorenjskem in v Prekmurju. Gorenjsko naj bi imenovali kar Kašarija, prebivalce pa Kašarje. Od nekoč pogostih jedi iz prosa, ki so jih obogatili z dodatki doma pridelane  zelenjave ali mesa, je še danes v kulinariki prisotna mlečna kaša, to je proso, kuhano v mleku. V zadnjem stoletju so proso na poljih in na krožnikih zamenjala druga žita (pšenica, ječmen in koruza), močno pa se je uveljavil tudi krompir. Leta 2021 je bilo s prosom posejanih 418 hektarjev njiv, iz katerih je bilo pridelanih 520 ton prosa. V primerjavi z letom 2020 je bilo posejanih 62 hektarjev, pridelanega pa 25 ton več prosa.

V zadnjih letih se vedno bolj zavedamo zdravega načina prehranjevanja in naravi prijazne pridelave poljščin. S tem doživlja proso renesanso. Njegovo vračanje na njive in krožnike je pomemben prispevek k ohranjanju etnološkega izročila, sočasno pa nudi tudi možnost za pestrejšo ponudbo tradicionalnih živil lokalnega izvora in s tem večjo samooskrbo z doma pridelanimi živili. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano si zato  prizadeva, da postane ta poljščina pogostejša na naših njivah. Tako bomo potrošnikom lahko ponudili sicer po krivici zapostavljeno in kakovostno tradicionalno živilo – proso.