V sporazumu o rešitvi stavkovnih zahtev FIDES je med drugim zapisano, da bo prvo srečanje pogajalskih skupin v januarju, cilj pa je, da vlada do 1. aprila 2023 oblikuje ločen plačni zdravstveni steber v okviru plačnega sistema javnega sektorja in zakonski predlog vloži v zakonodajni postopek do 30. junija 2023. Če se vsebine dogovorjenega ločenega plačnega zdravstvenega stebra ne bodo implementirale s 1. januarjem 2024, se vlada zavezuje, da se v ločenih pogajanjih s Fidesom odpravijo plačna nesorazmerja v plačni podskupini E1. Nove uvrstitve v plačne razrede začnejo veljati s 1. januarjem 2024. Ostale stavkovne zahteve pa se bodo naslovile v ločenem plačnem zdravstvenem stebru v okviru plačnega sistema javnega sektorja.

Vlada je ob upoštevanju dogovora, podpisanega 9. januarja 2023, v postopku razreševanja stavkovnih zahtev Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, sprejela izhodišča za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za dejavnost vzgoje in izobraževanja ter izhodišča za pogajanja za sklenitev Aneksa h Kolektivni pogodbi za raziskovalno dejavnost.

Predlog novele zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize, ki ga je danes potrdila vlada določa, da mikro, mala in srednje velika podjetja, ki imajo regulirano ceno električne energije, niso hkrati upravičena tudi do pomoči za gospodarstvo za električno energijo po Zakonu o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize za čas trajanja regulacije. Sprememba vpliva tudi na izvajanje ukrepov za ohranitev delovnih mest, saj so pogoji za subvencioniranje skrajšanega delovnega časa in čakanja na delo vezani na pogoje pri pomoči za gospodarstvo.

Vlada izdala uredbi o določitvi nadomestila dobaviteljem električne energije in dobaviteljem zemeljskega plina. Sprejela je spremembo uredbe o določitvi cene električne energije za mikro, mala in srednja podjetja, kjer se kot referenca vzame mesečna poraba v obdobju od 1. julija 2021 do 30. junija 2022, v času, ko je bila poraba po epidemiji že normalna in ne 90% porabe odjemalca v letu 2021, saj je bila takrat poraba zaradi epidemije netipična.

Cilj predloga zakona o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti je izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije z ohranitvijo obstoječih in spodbuditvijo vzpostavitve novih rednih letalskih prog v Slovenijo. Slovenija bo pomoč dodelila letalskim prevoznikom za vzpostavitev novih letalskih prog ali pogostejše lete na obstoječih letalskih progah v skladu s Smernicami Evropske komisije o državni pomoči letališčem in letalskim prevoznikom. Pri tem bodo financirane le direktne letalske proge brez vmesnih prestopov oziroma postankov. Pomoč se bo dodelila v obliki subvencije, ki predstavlja do 50 odstotkov letališke pristojbine, ki jo mora prevoznik plačati letališču.

Predlagane spremembe predloga novele Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti naslavljajo težave, ki so bile zaznane pri izvajanju zakona v praksi in v tem sledijo pobudi za spremembe, ki jo je podal Inšpektorat Republike Slovenije za delo, z namenom učinkovitejšega nadzora nad določbami, ki urejajo delovni čas, odmore in počitke. Spoštovanje določb o delovnem času ter zagotavljanje počitkov in odmorov je pomembno z vidika zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu ter spoštovanja temeljnih pravic delavcev do odmorov, počitka ter svobodnega koriščenja dela prostih dni.

Osrednja novost noveliranega zakona o spodbujanju digitalne vključenosti pa je vzpostavitev mehanizma, ki bo po prednostnem vrstnem redu upravičencem omogočal brezplačno izposojo osnovne računalniške opreme.