Kazalnik pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja, ki je vključen v zadnje primerjalno poročilo Evropske unije Pregled izobraževanja in usposabljana 2022 (Education and Training Monitor 2022), temelji na kombiniranem merilu nizkih izobraževalnih dosežkov v raziskavi PISA (Programme for International Student Assessment) iz leta 2018.¹ To pomeni, da nizkih dosežkov pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti ne upošteva ločeno, ampak zajame vse tri kategorije skupaj. Na ravni Evropske unije so vsi povprečni deleži 15-letnikov z nizkimi dosežki pri bralni pismenosti (22,5 %), matematični pismenosti (22,9 %) in naravoslovni pismenosti (22,3 %) posamezno višji od povprečnih deležev 15-letnikov z nizkimi dosežki v vseh treh kategorijah kombinirano (13 %). Razkoraki pri nizkih dosežkih se pojavljajo tudi glede na socialno-ekonomski status, če kategorije v raziskavi PISA gledamo ločeno namesto skupaj.

Glede na povprečje EU je kombinirani kazalnik pravičnosti sistemov izobraževanja in usposabljanja za nekatere države bolj, za druge pa manj ugoden. Slovenija je med tistimi državami, za katere je ugodnejši od posameznih kategorij. Po tem kazalniku se uvršča na visoko tretje mesto, takoj za Estonijo in Finsko.

Delež vključenosti v predšolsko vzgojo (od 3. leta starosti do šoloobvezne starosti) se v Sloveniji počasi, a vztrajno približuje povprečju EU, ki je trenutno 93-odstotni (v Sloveniji 92,6-odstotni), zastavljeni cilj EU pa je 96-odstotni delež, ki naj bi ga države dosegle do leta 2030. Pri tem je opaziti, da starši v Sloveniji vse pogosteje za eno leto odložijo vstop svojih otrok v obvezno šolanje. Leta 2020 je bilo v osnovnošolsko izobraževanje tako vključenih le 86,4 % šestletnikov, kar je za 6,1 odstotne točke manj kot leta 2013.

Pregled izobraževanja in usposabljanja 2022 za Slovenijo kaže, da je 3,1-odstotni delež učencev, ki zgodaj opustijo izobraževanje in usposabljanje, precej pod povprečjem EU (9,7 %), kar nas postavlja na drugo mesto; pred nami je z 2,4 % le še Hrvaška. Vendar pri tem velja opozoriti, da je delež tistih mladih, ki zgodaj opustijo šolanje in so rojeni zunaj EU, kar dvakrat višji (6 %) kot med mladimi, rojenimi v Sloveniji (2,9 %), večji pa je tudi med mladimi priseljenskega in romskega porekla.

Pregled opozarja tudi na nekatere težave Slovenije na področju izobraževanja in usposabljanja; ena od teh je soočanje z vse večjim pomanjkanjem učiteljev na vseh ravneh izobraževanja. Število zaposlenih učiteljev se zmanjšuje zaradi upokojevanja in majhnega števila novincev v učiteljskem poklicu.

A slovensko izobraževanje v primerjavi z izobraževanjem v drugih državah EU glede na osrednje kazalnike pregleda zaenkrat dosega dobre rezultate. Med glavnimi cilji Evropske unije in drugimi kontekstnimi kazalniki² na tem področju je Slovenija le glede vključenosti v predšolsko vzgojo in deležem prebivalcev s terciarno izobrazbo, rojenih zunaj Evropske unije, slabša od povprečja EU. Po vseh ostalih kazalnikih pa je opazno boljša od povprečja EU.

Več podatkov najdete seveda v obeh primerjalnih poročilih, o katerih je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport že poročalo (Objavljen Pregled izobraževanja in usposabljanja za leto 2022 | GOV.SI). Dostopni sta na spletnih povezavah https://op.europa.eu/webpub/eac/education-and-training-monitor-2022/sl/index.html in https://op.europa.eu/webpub/eac/education-and-training-monitor-2022/sl/country-reports/slovenia.html.

* * *

1 _{Pregled so pripravili na Generalnem direktoratu Evropske komisije za izobraževanje, mladino, šport in kulturo v sodelovanju z Generalnim direktoratom za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, objavil pa ga je Urad za publikacije Evropske unije. Pri zbiranju podatkov so sodelovali Skupno raziskovalno središče Evropske komisije, Eurostat, Evropska izvajalska agencija za izobraževanje in kulturo (EACEA), mreža Eurydice in Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja (CEDEFOP).}

2 _{Glavni cilji Evropske unije so določeni na področjih: vključenost v predšolsko vzgojo; osmošolci z nizkimi dosežki pri digitalnih znanjih in spretnostih (za ta kazalnik v uporabljenem viru ni podatka); petnajstletniki z nizkimi dosežki pri bralni, matematični in naravoslovni pismenosti; mladi, ki zgodaj opustijo šolanje in usposabljanje; učenje diplomantov poklicnega izobraževanja in usposabljanja skozi delo; delež prebivalstva s terciarno izobrazbo; vključenost odraslih v izobraževanje.
Drugi kontekstni kazalniki so: kazalnik pravičnosti; mladi, ki zgodaj opustijo šolanje in usposabljanje glede na kraj rojstva (starost 18–24 let; rojeni v zadevni državi, v EU, zunaj EU); delež prebivalstva z višjo sekundarno izobrazbo (starost 20–24 let, ISCED 3-8); delež prebivalstva s terciarno izobrazbo glede na kraj rojstva (starost 25–34 let; rojeni v zadevni državi, v EU, zunaj EU), naložbe v izobraževanje (javnofinančni izdatki za izobraževanje kot delež BDP, javnofinančni izdatki za izobraževanje kot delež skupnih splošnih javnofinančnih izdatkov).}