Pripravljamo novo migracijsko strategijo

Zbrane je na začetku pozdravila ministrica za javno upravo v funkciji ministrice za notranje zadeve Sanja Ajanović Hovnik. »Na Ministrstvu za notranje zadeve smo si kot cilj zadali pripravo učinkovite migracijske strategije, ki mora biti podprta tudi z integracijsko.« V preteklosti, je spomnila ministrica, smo sicer že imeli pripravljene dobre strategije, a jih nismo izvajali, zato je uspešno izvajanje dokumenta, ki ga pripravljamo, pomembna prioriteta ministrstva v letu 2023. V naši dolgoživi družbi, v kateri se letno upokoji 40.000 ljudi, manj kot 20.000 ljudi pa letno vstopa na trg dela, imamo razkorak med tem, kaj kot država in družba zmoremo ter kakšne so potrebe gospodarstva in celotne skupnosti. »Če se želimo razvijati, moramo narediti konkretne korake. Balkanski bazen se je praktično izpraznil, zato moramo identificirati, katere kadre želimo privabljati v državo in jih nato uspešno integrirati v družbo.« Ministrica je ob tem kot primer dobre prakse izpostavila nemški model, kjer izvajajo intenzivno integracijsko politiko.

Vodja delovne skupine, katere naloga je koordinativna in posvetovalna, je državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve dr. Branko Lobnikar, ki je predstavil način dela za pripravo nove strategije. Ta bo zajela ključna področja, to so zakonite migracije, učinkovita integracija v družbo, preprečevanje nezakonitih migracij in učinkovite postopke mednarodne zaščite ob spoštovanju človekovih pravic.

 »Dokument, ki ga želimo pripraviti, bo v dveh delih. Prvi del bo programski in bo predstavljal premislek o strateškem upravljanju migracij, drugi del pa bo izvedbeni, tako imenovani akcijski načrt programskega dela,« je pojasnil Lobnikar in dodal, da bodo določeni tudi nosilci posameznih nalog. »Želimo si zagotoviti sinergije med vsemi deležniki na tem področju,« je še povedal in dodal, da bo delovna skupina dokument predvidoma pripravila v prvi četrtini leta 2023.

Člani delovne skupine so sicer predstavniki ministrstev za delo, gospodarstvo, kulturo, zunanje zadeve, finance, pravosodje, izobraževanje in obrambo, Policije, Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, Urada za oskrbo in integracijo migrantov ter Urada za makroekonomske analize in razvoj. V delovno skupino so vključeni tudi predstavniki civilne družbe, in sicer predstavniki Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij, Delavske svetovalnice, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter Fakultete za varnostne vede.

Spremembe Zakona o tujcih

Vzporedno s pripravo nove migracijske strategije pripravljamo tudi prenovo Zakona o tujcih.

Z namenom razbremenitve bolj obremenjenih upravnih enot pripravljamo novelo Zakona o tujcih po nujnem zakonodajnem postopku, ki bo prvenstveno naslavljala problematiko krajevne pristojnosti. Skladno s trenutno situacijo na upravnih enotah, ki beležijo izredno visok pripad novih zadev s področja tujcev in kjer postopki izdaje dovoljenj za prebivanje trajajo dolgo, in glede na dejstvo, da se upravne enote, posebej tiste v večjih urbanih središčih, srečujejo z velikim številom zaostankov pri reševanju oziroma izdaji dovoljenj za prebivanje, s poudarkom na zaostankih pri izdaji enotnih dovoljenj za prebivanje in delo, predlog novele vsebuje rešitev, ki bo v izjemnih primerih ter ob vnaprej določenih pogojih omogočala prenos krajevne pristojnosti z bolj obremenjenih na manj obremenjene upravne enote. S tem se bo pospešilo reševanje prošenj za izdajo dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja in v bistveni meri prispevalo k zmanjšanju številnih zaostankov na tem področju.

Ob upoštevanju načela ekonomičnosti upravnega postopka ter načela varstva pravic strank in varstva javne koristi in z namenom odprave nepotrebnih administrativnih ovir bo novela Zakona o tujcih vsebovala tudi druge rešitve, ki bodo omogočile hitrejše vodenje postopkov izdaje dovoljenj za prebivanje in potrdil o prijavi prebivanja (predlogi gredo v smer možnosti vročanja podaljšanih dovoljenj za začasno prebivanje in dovoljenj za stalno prebivanje po pošti, hrambe prstnih odtisov oddanih v postopku izdaje prvega dovoljenja za začasno prebivanje tudi za namen uporabe v postopku podaljšanja dovoljenja za začasno prebivanje, odprave zahteve po pisnem pozivu upravne enote za dopolnitev prošnje s prstnimi odtisi, možnosti povezovanja registra tujcev z evidenco pravnomočnih obtožnic in nepravnomočnih sodb, ki jo vodijo sodišča).

S spremembami bi se odpravil tudi pogoj znanja slovenskega jezika na vstopni ravni za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje zaradi združitve družine in ponovno uvedel tečaj slovenskega jezika za vse kategorije tujcev, ki so bili do tečajev slovenskega jezika upravičeni pred sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o tujcih v letu 2021.

Sprejem novele, ki je še v medresorskem usklajevanju, je predviden v prvi četrtini letošnjega leta.

Pripravljamo tudi novelo Zakona o tujcih, katere sprejem je predviden po rednem zakonodajnem postopku v drugi polovici leta 2023. Vsebovala bo naslednje poglavitne rešitve:

• prenos nove direktive o modri karti EU v nacionalni pravni red. Ta določa obveznost priznavanja poklicnih izkušenj, ki jih je pridobil tujec v določenem poklicu, kot dokaz o visokih poklicnih kvalifikacijah. Do pridobitve modre karte EU bodo upravičeni tudi upravičenci do mednarodne zaščite in sezonski delavci. Z novelo se uvajajo tudi olajšani pogoji za mobilnost znotraj držav članic EU, in sicer se uvaja kratkoročno in dolgoročno mobilnost;
• uvajajo se tudi spremembe, ki so nujne zaradi izpolnjevanja obveznosti v skladu z Uredbo EU o vzpostavitvi Evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (angleško European Travel Information and Authorisation System – ETIAS);
• uvedba dovoljenja za začasno prebivanje za digitalnega nomada, s čimer se zagotavlja realizacijo ukrepa Strateškega sveta za digitalizacijo glede ureditve statusa digitalnih nomadov.