Ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon je v uvodnem video nagovoru poudarila, da "Slovenija deli prepričanje, da je popolno spoštovanje mednarodnega prava osnovni pogoj za vzdrževanje mednarodnega miru, varnosti in stabilnosti. Pregon storilcev hudih kršitev mednarodnega humanitarnega prava pa je predpogoj za izgradnjo miru in sprave." Napovedala je, da bo Slovenija, če bo izvoljena za nestalno članico Varnostnega sveta Združenih narodov, posebno pozornost namenjala spoštovanju mednarodnega prava, mednarodnega humanitarnega prava in človekovih pravic.

Nekdanji predsednik Slovenije in predsedujoči Globalnemu visokemu panelu za vodo in mir dr. Danilo Türk je v vsebinskem panelu "Pomen zaščite kritične infrastrukture za civiliste med oboroženimi spopadi in v povezavi z ukrepi za izgradnjo miru", osvetlil uničujoče posledice oboroženih konfliktov na oskrbo z vodo in izpostavil pomen zaščite vodnih virov.
 
Ministrica za pravosodje dr. Dominika Švarc Pipan, ki je otvorila panel "Degradacija okolja med oboroženimi spopadi, njena ocena in vpliv na zdravje in preživetje", je poudarila: "Vsaka vojna je potencialna grožnja za obstoj človeštva, saj pospešuje podnebne spremembe in ima škodljive posledice za biotsko raznovrstnost in ekosisteme. Žal se vse to dogaja kljub temu, da mednarodno humanitarno pravo ščiti naravno okolje pred tovrstnimi uničujočimi vplivi".

"Humanitarne potrebe po svetu so na rekordni ravni in bodo v skladu s projekcijami še rasle", je povedal Evropski komisar za krizno upravljanje Janez Lenarčič, glavni govorec panela o zagotavljanju hitre in učinkovite pomoči tistim, ki jo potrebujejo. Lenarčič je opozoril tudi na to, da so oboroženi konflikti še vedno glavni dejavnik humanitarnih kriz, vse bolj dramatični in pogostejši pa se tudi vplivi podnebnih sprememb.

Dr. Marko Rakovec, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Direktorata za mednarodno pravo in zaščito interesov Ministrstva za zunanje zadeve, je povedal, da "Slovenija kot okoljsko zavedna država posveča posebno pozornost zaščiti naravnega okolja v oboroženih spopadih in ozaveščanju spoštovanja mednarodnega prava". Temo zaščite naravnega okolja v oboroženih spopadih pa je Slovenija prioritetno obravnavala tudi v obdobju predsedovanja Svetu EU.      

Državni sekretar na Ministrstvu za zunanje zadeve Marko Štucin je v zaključnem nagovoru države in humanitarne organizacije pozval k razmisleku o oblikovanju novih strategij in politik, ki so potrebne za učinkovit odziv na današnje kompleksne, ponavljajoče in dolgotrajne humanitarne krize.

Dogodka, ki je potekal v hibridni obliki, se je udeležilo več kot sto udeležencev, med njimi tudi stalni predstavniki pri Združenih narodih v New Yorku iz Južne Afrike, Kostarike, Svete Lucije, Sierre Leone, Nigerije, Dominikanske republike, Kenije in Palestine ter številni predstavniki mednarodnih organizacij, nacionalnih odborov za mednarodno humanitarno pravo, akademske sfere, nevladnih organizacij, diplomatov in strokovnjakov za mednarodno pravo.