Usmeritve izhajajo iz pridobljenih izkušenj v dvanajstih letih članstva Slovenije v OECD. Osredotočajo se na slovenske interese in nacionalne razvojne prioritete, upoštevajoč vizijo in aktualne smernice organizacije. Njihov namen je uporabiti referenčne analize ter dobre prakse držav članic OECD v podporo domačim reformnim procesom za dosego digitalne in zelene preobrazbe in uresničitev razvojnega potenciala Slovenije.

Mesto OECD v globalni institucionalni arhitekturi se je v zadnjem obdobju okrepilo. Organizacija predstavlja ključno platformo za vsebinsko podporo delovanju skupine G20 in G7. V okviru odborov OECD delujejo številni globalni forumi, istočasno pa OECD nudi tudi vsebinsko podporo delovanju nekaterih osrednjih globalnih pobud: od Pariškega podnebnega sporazuma do Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, od Globalnega foruma za transparentnost in izmenjavo informacij za davčne namene do Globalnega partnerstva za umetno inteligenco in Globalnega foruma za politike veriženja podatkovnih blokov (blockchain).

Izkušnje slovenskega članstva potrjujejo, da aktivno sodelovanje Slovenije v organizaciji, pri razpravah in pripravi analiz in študij ter pregledov dobrih praks držav članic OECD, omogoča vsebinski doprinos k oblikovanju domačih razvojnih in strateških načrtov kot tudi k aktivnemu uveljavljanju slovenskih stališč v EU.

Ključna strateška dokumenta za delovanje OECD sta Vizija OECD za naslednje desetletje in Strateške usmeritve generalnega sekretarja OECD za leti 2023 in 2024, ki odgovarjata na izzive, med katerimi so okoljska in podnebna problematika, pospešena digitalizacija in demografske spremembe.

Slovenija v OECD deluje v skladu s splošnimi usmeritvami Strategije zunanje politike in v skladu z vrednotami OECD. Slovenske aktivnosti v OECD podpirajo kandidaturo za nestalno članico Varnostnega sveta OZN 2024-2025 in so usklajene z aktivnostmi Slovenije kot članice ECOSOC za obdobje 2023-2025.

Temeljno vodilo pri delovanju Slovenije v OECD so cilji, ki jih zasleduje v temeljnih strateških dokumentih, kot na primer v Strategiji razvoja Slovenije 2030, ki zasleduje cilj zagotoviti kakovostno življenje za vse. Uresničiti ga je mogoče z uravnoteženim gospodarskim, družbenim in okoljskim razvojem, ki upošteva omejitve in zmožnosti planeta ter ustvarja pogoje in priložnosti za sedanje in prihodnje rodove. Na ravni posameznika se kakovostno življenje kaže v dobrih priložnostih za delo, izobraževanje in ustvarjanje, v dostojnem, varnem in aktivnem življenju, zdravem in čistem okolju ter vključevanju v demokratično odločanje in soupravljanje družbe.

Z aktivnim sodelovanjem resorjev in drugih institucij ter Stalnega predstavništva Slovenije pri OECD so bili opredeljeni pogoji za uspešno delovanje v OECD, usklajena stališča Slovenije do ključnih institucionalnih vprašanj OECD (širitev, proračun in zastopanost Slovenije) ter določena ključna področja sodelovanja Slovenije z OECD: 

• Krepitev konkurenčnosti in produktivnosti ter na znanju temelječe družbe za ustvarjanje kakovostnih delovnih mest: Cilj Slovenije je postati ena od 20 najkonkurenčnejših držav na svetu in ena izmed prvih 10 držav po indeksu človekovega razvoja. S tem namenom sodeluje v OECD Forumu za produktivnost. Na področju zaposlovanja bo zasledovala cilj 79,5 % stopnje delovne aktivnosti do leta 2030 in bo v sodelovanju z OECD izboljšala model aktivne politike zaposlovanja.
• Zdravje: Na nacionalni ravni so načrtovane številne spremembe, tako na zakonodajni kot na sistemski ravni s ciljem krepiti varen, kakovosten in učinkovit zdravstven sistem, osredotočen na dobrobit pacienta, ki bo oblikovan v sodelovanju s strokovnjaki OECD. Slovenija bo nadalje vključena v projekt OECD-PaRIS, ki ocenjuje izkušnje in izvide bolnikov s kroničnimi nenalezljivimi boleznimi v ambulantah družinske medicine.
• Energetika in podnebne spremembe: Upoštevaje izzive na energetskem področju in pomenu, ki ga Slovenija daje uporabi jedrske energije, bo aktivno delovala v okviru Agencije za jedrsko energijo. Področje kmetijstva ima ključno vlogo pri zeleni preobrazbi, kjer se tesno povezujejo aktivnosti OECD in EU. OECD bo vpet v analizo izzivov in priložnosti pri reformi evropske skupne kmetijske politike za obdobje 2023 – 2027, v kateri Slovenija aktivno sodeluje. Tudi v gospodarstvu je potrebno doseči vključenost v trajnostni razvoj. Slovenija sodeluje pri posodobitvi Načel korporativnega upravljanja OECD.
• Digitalizacija in demografske spremembe: Slovenija zasleduje cilj digitalne preobrazbe utemeljene na varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, s pozornostjo do enakosti spolov in spoštovanja pravic starejših ter učinkovitim odzivanjem na demografske spremembe. Slovenija bo še naprej krepila vlogo pri regulaciji in etični uporabi umetne inteligence. Na podlagi Memoranduma o sodelovanju nadaljuje s podporo delovanju Observatorija OECD za umetno inteligenco. Sodelovala bo v raziskavi OECD o zaupanju in s strokovnjaki OECD pripravila Strategijo trajnostne javne uprave do leta 2030 ter izvedla digitalno preobrazbo javne uprave.
• Mednarodno obdavčevanje: Slovenija tradicionalno aktivno sodeluje v OECD, ki ima globalno pomembno vlogo pri uveljavljanju enotnih standardov obdavčitve v sodelovanju z nacionalnimi davčnimi upravami, vključno glede preusmerjanja dobička in zmanjševanja davčne osnove, obdavčitve digitalne ekonomije in vključujočega foruma o pristopih za ublažitev emisij ogljika.
• Mednarodno razvojno sodelovanje: Slovenija bo leta 2024 izvedla medsebojni pregled in vključila ekspertize OECD v strateško in normativno načrtovanje sistema mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoči.