Konvencija predstavlja prvi mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi.

Pravica dostopa do informacij v pluralistični in demokratični družbi zagotavlja javnost delovanja javnih institucij, s tem krepi integriteto, učinkovitost in odgovornost dela javnih organov ter pomaga utrjevati njihovo legitimnost.

Konvencijo, ki je stopila v veljavo 1. decembra 2020, je podpisalo in ratificiralo 13 držav. Slovenija jo je podpisala 18. junija 2009 na konferenci pravosodnih ministrov na Norveškem, vendar pa je do danes še ni ratificirala.

V letu 2023 obeležujemo 20. obletnico sprejema prvega Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (2003), in predlog Vlade Republike Slovenije za ratifikacijo sovpada s to pomembno obletnico. Ratifikacija ima zato tudi pomembno sporočilo v smeri dodatne mednarodne zavezanosti k transparentnosti delovanja javnega sektorja.

Konvencija predstavlja prvi zavezujoči mednarodni instrument, ki ureja splošno pravico dostopa do uradnih dokumentov, ki jih hranijo javni organi. Kot izhaja iz preambule konvencije, uresničevanje pravice dostopa do dokumentov institucij:
i) zagotavlja javnosti vir informacij;
ii) pomaga javnosti, da si ustvari mnenje o stanju družbe in javnih organih ter
iii) krepi integriteto, učinkovitost, uspešnost in odgovornost javnih organov ter s tem pomaga utrjevati njihovo legitimnost.

Slovenski predstavniki so aktivno sodelovali že pri sprejemanju besedila konvencije, kjer so zastopali visoke standarde glede pravice dostopa do uradnih dokumentov. Poleg tega je bila ena od prioritet takratnega slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope (2009) "krepitev vladavine prava in spodbujanje pluralistične demokracije". Zaradi navedenih razlogov je bila Slovenija med prvimi državami, ki so podpisale omenjeno konvencijo.

Konvencija je razdeljena v tri poglavja. V prvem poglavju so splošne določbe, ki obsegajo definicije osnovnih pojmov, pravico prostega dostopa do uradnih dokumentov, razloge na podlagi katerih se to pravico lahko izjemoma omeji ter postopek dostopa do uradnih dokumentov. V nadaljevanju so določeni minimalni standardi glede postopka dostopa do informacij javnega značaja. Nadaljnji členi določajo možne oblike dostopa do uradnih dokumentov, plačilo za dostop, revizijski postopek ter pro-aktivno razširjanje informacij javnega značaja. Drugo poglavje konvencije ureja vzpostavitev mednarodnega mehanizma za spremljanje pravilnosti in učinkovitosti izvajanja določil konvencije. Ratifikacija konvencije ne bo pomenila nobenih novih zavez za Slovenijo, saj je področje ustrezno urejeno v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja«.