Uvodni nagovor ministrice na 26. posvetu slovenske diplomacije

Slovenska zunanja politika v času globalnih sprememb 

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, vodje slovenskih diplomatskih predstavništev in konzulatov, sodelavci na Ministrstvu za zunanje zadeve, spoštovani gosti.  

Na zunanjem ministrstvu, od včeraj uradno Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, smo sodelavci že več kot pol leta. Idealno bi bilo, da bi takšen posvet organizirali že veliko prej. Smo se pa v tem času nekajkrat sestali preko videokonference. Z nekaterimi sem ob različnih priložnostih govorila tudi v živo.

Vsem se že na začetku zahvaljujem za opravljeno delo v državah vašega službovanja, za predstavljanje naše države v svetu. Vaše delo je pomembno in želim si, da bi tudi širša javnost bolje razumela, zakaj je diplomacija pomembna. K temu lahko največ prispevamo sami – s svojim kakovostnim delom, z nenehnim premišljevanjem in izboljševanjem našega sistema.

Želim, da na posvetu začrtamo usmeritve za delo Ministrstva za zunanje in evropske zadeve v prihajajočem obdobju in da diplomatska predstavništva  in konzulati dobijo jasne usmeritve o prioritetah slovenske zunanje politike v prihodnjem obdobju.

Ravno to je glavni namen letošnjega posveta. Predlagam, da se posvetimo izmenjavi ocen o aktualnih zunanjepolitičnih vprašanjih in da o njih skupaj premislimo. Veliko dela ste opravili že v ožjih tematskih razpravah pred posvetom.

Na letošnjem posvetu nas bodo, kot običajno, nagovorili nosilci najvišjih političnih funkcij v Sloveniji: predsednica države, predsednik vlade in predsednica Državnega zbora. Povabili smo tudi visoke predstavnike nekaterih ministrstev, s katerimi tvorno sodelujemo in katerih vsebine so tesno prepletene z zunanjepolitičnim in diplomatskim delovanjem – govorim o gospodarstvu, kulturi, znanosti ter seveda o skrbi za Slovence v zamejstvu in po svetu.  

Prav tako me zelo veseli, da bo udeležence posveta jutri nagovoril španski minister za zunanje zadeve, Evropsko unijo in sodelovanje José Manuel Albares Bueno, s katerim smo se dogovorili, da nam predstavi predvsem svoje poglede na Sredozemlje, ki je tudi slovenska prioriteta. Ker je Španija naslednja predsedujoča Svetu Evropske unije, bo nedvomno zanimivo slišati tudi o prioritetah španskega predsedovanja. Španija je zelo aktivna v Latinski Ameriki, zato vas spodbujam, da ministru postavite kakšno vprašanje tudi glede tega kontinenta.

Spoštovani kolegi, naj v uvodu tega posveta podam svojo oceno stanja v mednarodni skupnosti.  

Začenjam z žalostno ugotovitvijo, da globalni trendi ne rišejo optimistične slike prihodnosti. Bolj pripovedujejo zgodbo o vse večji razdrobljenosti in delitvah na svetovnem prizorišču; povečani konkurenci med svetovnimi silami. Vse to razkraja učinkovitost multilateralnega sistema, ki obravnava globalne izzive, kot sta na primer revščina in podnebne spremembe.

Svetovne regije se vse bolj oddaljujejo, namesto zbližujejo. Vlogo mednarodnih organizacij nadomeščajo neformalna okolja, kot sta G20 ali G7. V institucionalnem smislu je Varnostni svet ZN v bistvu blokiran, prav tako OVSE v Evropi. Dialog EU s Kitajsko je bil blokiran zaradi notranjih razlik v EU, dialog Nata z Rusijo pa od ruske priključitve Krima leta 2014 ne obstaja, če navedem le nekaj primerov.

V mednarodni politiki so dobo globalizacije počasi zamenjali de-globalizacija in protekcionistične težnje. Kljub temu svetovna trgovina še naprej raste, ne glede na trenutne izzive. Po ocenah Svetovne trgovinske organizacije naj bi svetovni obseg blagovne menjave leta 2022 narasel za 3,5 odstotka. Vendar pa naj bi se letos obseg svetovne menjave znižal na vsega 1 odstotek. V Evropi, na primer, se bo to zgodilo zaradi visokih cen energije, ki bodo zmanjšale porabo gospodinjstev in povečale proizvodne stroške.

Rastejo pa svetovni izdatki za vojaške in obrambne namene. Leta 2021 so svetovni vojaški izdatki dosegli 2113 milijard dolarjev. Vojna v Ukrajini bo v prihodnjih letih vojaške izdatke verjetno še povečala.

Glede podnebnih vprašanj podatki kažejo, da so države enostavno prepočasne pri reševanju podnebnih sprememb. COP28, ki bo konec leta potekal v Združenih arabskih emiratih, bo ena zadnjih priložnosti za preboj in dogovor.

Ukrajina kot osrednji varnostno-politični izziv v Evropi

Razmere v Evropi v veliki meri določa vojna v Ukrajini, ki je predmet praktično vseh evropskih in globalnih razprav. Ruska agresija na Ukrajino je, kot vemo, ne le pretresla evropsko varnost, ampak tudi spremenila oskrbo z energijo v Evropi, povzročila globalno prehransko krizo in dvignila cene. Skratka, Evropa se je spremenila iz oaze miru in stabilnosti v kontinent, na katerem poteka vojna.

In kar je zelo pomembno za Slovenijo. Kriza v Ukrajini je našo soseščino, Zahodni Balkan, obremenila z novimi varnostnimi tveganji, zaradi česar je naša vlada okrepila diplomatske aktivnosti v tej regiji.

Slovenija je v vojni v Ukrajini jasno na strani tistih, ki spoštujejo mednarodno pravo in Ustanovno listino OZN. Na strani tistih torej, ki zagovarjamo nedotakljivost mednarodno priznanih meja, ki spoštujemo suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine in njeno pravico do samoobrambe. Zato smo kot ogromna večina članic Združenih narodov jasno obsodili vojaško agresijo na Ukrajino in državi nudimo potrebno podporo.

Naša želja je, tako kot želja Ukrajincev, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir. Za to pa morajo biti ustvarjeni pogoji, v prvi vrsti mora biti prisotna politična volja za iskrene mirovne pogovore. Ker pogojev za vzpostavitev miru v tem trenutku ni, želimo prispevati k lajšanju humanitarne situacije v Ukrajini. Jasno pa je, da je oblika mednarodne pomoči Ukrajini prilagojena potrebam Ukrajine in odvisna od skupnih naporov mednarodnih partnerjev.

a) Vojna v Ukrajini je v prvem obdobju, t. j. v času vojne. V tem obdobju je naša edina prioriteta, da po svojih močeh ter v sodelovanju s partnerji prispevamo h končanju vojne in neznosnega človeškega trpljenja in uničevanja v tej državi.

b) Ko bodo vzpostavljeni pogoji za začetek iskrenega dialoga, ki bo vodil v premirje in trajni mir, bo Slovenija to seveda močno podprla. Temu obdobju, ki ga še ni na vidiku, lahko rečemo prehod k miru.

c) V tretjem obdobju, ko bo mir vzpostavljen, pa bo najbolj pomembno - da poleg obnove Ukrajine - ponovno vzpostavimo dialog z Rusijo in s tem preprečimo nastanek hladne vojne v Evropi. Zavedamo se, da brez Rusije ne bo trajnega miru in stabilnosti na našem kontinentu, zato jo bo treba vključiti v razprave o novi varnostni arhitekturi v Evropi. Seveda se lahko ti pogovori začnejo šele takrat, ko bomo vsi spoštovali zdaj obstoječa pravila.

Pri vojni v Ukrajini gre morda - na prvi pogled – za evropski varnostni problem, vendar je očitno, da jo določeni igralci uporabljajo tudi kot morebitno priložnost za tektonske premike v globalni geopolitični in varnostni arhitekturi. Kot priložnost za pospešitev sprememb obstoječega mednarodnega reda. Kot priložnost za končanje dobe domnevne zahodne ideološke (liberalne, demokratične), politične in ekonomske prevlade. Tudi to so razlogi, zakaj je določene države težko prepričati, naj se  jasneje postavijo na stran Ukrajine.

Vojno v Ukrajini nekatere države vidijo kot na jasen pokazatelj, kakšne bi bile  reakcije Zahoda na morebitne podobne situacije v prihodnosti.

Azija kot prihodnost, priložnost in izziv

Ne glede na dogajanje v Ukrajini je že dalj časa jasno, da se težišče svetovne ureditve očitno pomika proti Aziji. Številke o vse večjem vplivu Azije so zelo zgovorne:leta 2000 je Azija predstavljala tretjino svetovnega BDP, do leta 2040 pa naj bi predstavljala okoli 50 odstotkov. Do leta 2040 naj bi Azija ustvarila približno 40 odstotkov svetovne potrošnje. V Aziji živi okoli 60 odstotkov svetovnega prebivalstva (z velikimi razlikami med azijskimi državami v vseh demografskih pogledih: staranju, migracijah, urbanizaciji itd.). Rastejo vojaški izdatki, zlasti pri obeh največjih državah v regiji - Kitajski in Indiji.

Vsi omenjeni podatki v prvi vrsti govorijo o tem, da predstavlja Azija vedno večjo priložnost za gospodarsko, kulturno, znanstveno, tehnološko in drugo sodelovanje. Tudi Slovenija seveda išče v Aziji nove priložnosti, kar bo tudi predmet našega posveta.

Se pa že od COVID-19 pandemije krepijo razprave, kako okrepiti odpornost Evropske unije. V veliki meri se nanašajo na Azijo, na katero se je Zahod v času globalizacije zelo naslonil. Gre torej za to, kako zagotoviti, da bodo Evropska unija in njene države članice še vedno sodelovale z drugimi svetovnimi državami in regijami, hkrati pa preprečiti, da EU zapade v odvisnost. Le-ta bi drugim akterjem omogočila, da nam diktirajo zunanjepolitične opredelitve, gospodarsko dinamiko, oskrbo s strateškimi dobrinami (energenti, medicinsko opremo itd.) in s tem vplivajo na kakovost življenja naših prebivalcev. 

Afrika potrebuje več naše pozornosti

Afrika potrebuje več pozornosti Zahoda, in sicer iz več razlogov.

Prvič, zaradi rasti prebivalstva in povečanih migracij. Podsaharska Afrika ima najhitreje rastoče prebivalstvo (stopnja rasti je približno 2,5 % letno).  Večja populacija bo spodbudila pričakovano povečanje migracijskega toka iz Afrike, ki ga bodo poganjali podnebne spremembe, pomanjkanje hrane, boljša povezanost Afrike in konflikti v Afriki.

Drugič, zaradi energetskega potenciala Afrike, kot so nafta, plin, sončna in geotermalna energija. Afrika ima potencial nadomestiti Kitajsko tudi kot vir ključnih mineralov - boksit, kobalt, baker, litij in nikelj, ki so vitalnega pomena za industrijo.

Afrika je v tem trenutku še vedno dežela neizkoriščenih potencialov in je kontinent nestabilnosti, ki potrebuje našo podporo in iskreno partnersko sodelovanje. Zaradi teh razlogov mora EU razviti politične odnose z afriškimi državami, povečati svoj angažma z afriškimi partnerji pri razvoju njihovih politik in okrepiti svojo razvojno pomoč.

Ob tem seveda ne gre pozabiti ostalih svetovnih regij, kot so Južna Amerika, Oceanija, Karibi, Pacifiška regije in številne druge regije in države.

Naj ob tem povem, da me zapletene mednarodne razmere utrjujejo v prepričanju, da je potrebno do ostalih regij in držav imeti spoštljiv odnos, ki bo utemeljen na razumevanju specifičnosti in spoštovanju različnosti. Moramo se bolje poslušati in tudi slišati.

Spoštovani kolegi,

V nadaljevanju želim opozoriti na nekatere globalne izzive, ki niso geografsko definirani, niti geografsko zamejeni.

Boj proti klimatskim spremembam

Boj proti klimatskim spremembam je ključen za obstoj prihajajočih generacij in mora postati absolutna prioriteta celotne mednarodne skupnosti, brez izjem. Te težave brez sodelovanja vseh ni mogoče rešiti. Vendar aktualne razmere temu žal niso naklonjene; sodelovanje med regijami, ki je nujno za uspešen boj s klimatskimi spremembami, ni prevladalo nad tekmovanjem, ki pospešuje porabo fosilnih goriv v nekaterih delih sveta. Premalo je zavedanja pri nekaterih, da bomo v tem tekmovanju na koncu izgubili vsi, v prvi vrsti majhne države (kot na primer otoške države), ki sploh ne prispevajo k onesnaževanju okolja.

Vojna v Ukrajini dejansko botruje temu, da so klimatske spremembe nekoliko zdrsnile z dnevnega reda Evropske unije. Od vojne v Ukrajini je bistvo razprave, kako odpraviti energetsko odvisnost od Rusije na način, da se kratkoročno zagotovijo alternativni viri oskrbe z zemeljskim plinom. Da bodo naša podjetja in državljani imeli plin. Se pa pri nas vsi zavedamo, da je treba pospešiti zeleni prehod na alternativne vire energije, ki ne onesnažujejo okolja.

A hkrati sta vojna v Ukrajini in zavedanje o preveliki odvisnosti od fosilnih goriv spodbudila premik od zavedanja k ukrepanju – obnovljivi viri so ključ k pospešenemu zelenemu prehodu. 

Voda

Pomen voda v mednarodnih odnosih je čedalje večji. Razumeti jo je treba skozi optiko varnosti, podnebnih sprememb, trajnostnega upravljanja, razvoja in nenazadnje zagotavljanja enakih možnosti. Voda dejansko prežema skorajda vsa aktualna mednarodna vprašanja in prizadevanja. Zato se mi zdi pomembno, da bo vodi namenjena marčevska globalna konferenca pod okriljem OZN, saj gre za vsebino, ki jo je moč učinkovito obravnavati in urejati na osnovi širšega mednarodnega sodelovanja.

Kibernetska varnost in boj proti dezinformacijam

Pomembna izziva, s katerima se soočamo in se bomo v prihodnje morali še bistveno bolj, sta kibernetska varnost in zaščita pred dezinformacijami. Pomembna sta zaradi svojega potencialnega vpliva na funkcionalnost državnih sistemov, ki jo občasno že ovirajo kibernetski napadi drugih držav in njihovih posrednikov. Vendar so lahko kibernetski napadi veliko več kot le to: s potencialom, da na primer vplivajo na rezultate volitev, predstavljajo izziv za samo bistvo demokracije in naše druge temeljne vrednote. Zato je izjemno pomembno zgraditi neprepusten sistem za odvračanje kibernetskih napadov in boj proti dezinformacijam na nacionalni ravni in na ravni EU.

Inovativnost

Ključ do rešitve mnogih globalnih izzivov - zdravstvenih problemov, vprašanja dostopa do vode, zelenega prehoda, dostopa do hrane – leži v inovativnosti, novih tehnoloških rešitvah, preprostejših in dostopnejših tehnologijah. Evropska unija in ZDA imata še vedno vlogo tehnoloških voditeljev, Kitajska pa je zaenkrat sledilka inovacij in država, ki prevzema zahodne tehnologije. Vendar pa je prav na polju inovativnosti in tehnoloških rešitev veliko priložnosti za druge, manjše akterje, ki najdejo svoje nišne projekte oz. se znajo povezovati s partnerji za večjo učinkovitost in večji doseg.

Na tem mestu še enkrat s ponosom izpostavljam pomembno vlogo Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, vzpostavljenega pod okriljem UNESCO, s sedežem v Ljubljani in pomembno vlogo raziskovalcev Inštituta Jožef Stefan. Ko delo centra predstavljamo tujim sogovornikom, jih absolutno pritegne dejstvo, da gre za projekte, ki umetno inteligenco pripeljejo na področje razvojnih projektov, upravljanja z vodo ali sušami, na področje doseganja ciljev trajnostnega razvoja.

Vesolje prihaja ponovno oziroma vedno bolj v ospredje zanimanja velesil in tudi posameznih podjetij, ki so ga začela komercializirati. Tekmovanje v vesolju daje zagon inovacijam, hkrati pa je razvoj v vesolju odvisen od tehnološke inovativnosti. Tudi nekatera slovenska podjetja so, ko gre za vesoljske tehnologije, našla svoje niše, na kar smo ponosni.

Spoštovani veleposlaniki in ostali gostje, naj sedaj v širšo sliko umestim dogajanja znotraj Evropske unije in Slovenije v njih.

Lahko rečem, da že od vstopa veliko večino zunanjepolitičnih vprašanj rešujemo znotraj Evropske unije. Natančneje, znotraj njene skupne zunanje in varnostne politike, katere del je tudi skupna varnostna in obrambna dimenzija. To je značilno za vse članice EU, ne samo za Slovenijo. Drugače dejansko tudi ne more biti, saj ima Slovenija omejene vire in sama ni sposobna reševati večjih mednarodnih problemov. Članstvo v EU povečuje našo zunanjepolitično težo in daje orientacijo naši zunanji politiki do vseh pomembnejših vprašanj mednarodne skupnosti. EU pa je s tem močnejša in bolj enotna.

Evropska unija se je v času vojne v Ukrajini izkazala s svojo enotno držo, ki je morda nekatere presenetila, Unijo pa je navzven okrepila. Skupaj z drugimi članicami smo reševali posledice vojne, vključno z energetsko krizo in draginjo. Jasno je, da ni nobene alternative povezovanju znotraj Evropske unije. So pa aktualna dogajanja pokazala na nekatere ključne izzive EU za prihodnost:

a) Potrebo po učinkovitejšem odločanju in večji učinkovitosti EU, zlasti pri skupni zunanji in varnostni politiki. Svet postaja čedalje bolj kompleksen - ne samo v smislu nesoglasij med državami, ampak tudi v smislu prepletenih razmerij/interesov med državami, paradržavnimi akterji, mednarodnimi institucijami in globalnimi korporacijami. Sodelovanje in tekmovanje se odvijata v fizičnem svetu in v kibernetskem prostoru. Vsem izzivom, ki jih takšna kompleksnost prinaša, bo treba prilagoditi delovanje držav in Evropske unije kot celote, da bo učinkovitejša in hitrejša v svojem odločanju.

b) Evropska unija se mora vrniti h konceptu unije vrednot, spoštovanja vladavine prava, demokracije, človekovih pravic, solidarnosti, nediskriminacije in strpnosti do drugačnih in drugače mislečih. Žal se v EU nekatere države odmikajo od tega koncepta, ki predstavlja jedrni del evropskih vrednot. Evropsko unijo vidijo samo kot bankomat, niso zavezane k iskanju soglasja glede ključnih vprašanj in niso povsem zavezane skupnim vrednotam. Takšne politike delijo EU in bo prav zaradi njih, vendar ne izključno zaradi njih, treba nasloviti proces odločanja v EU. Ta vlada vidi EU kot skupnost vrednot in bo vedno del rešitve v EU.

c) Znotraj Evropske unije moramo še naprej krepiti odpornost v vseh njenih dimenzijah: od razvoja lastnih kapacitet, ko gre za proizvodnjo in strateško zalogo strateško pomembnih dobrin, dobavo energentov, kritičnih materialov, rezervnih delov, boj proti dezinformacijam in tako naprej. Ta razprava v EU poteka tudi zaradi prizadevanj Slovenije in moramo jo nadaljevati. Zato se danes konkretno pogovarjamo o evropskih tovarnah polprevodnikov, skupnih nabavah plina ali evropskem skladu za suverenost. Slovenija in EU bosta še naprej močna zagovornika odprte mednarodne trgovine, mora pa biti jasno, da ne bomo dovolili, da se znova znajdemo v položaju, ko bomo glede strateških dobrin v celoti odvisni od drugih.

d) Za poglobitev odnosov z državami v Afriki, Indo-Pacifiku, v Zalivu ter Latinski Ameriki in Karibih bi morala EU razvojno sodelovanje vzpostaviti kot instrument zunanje politike Evropske unije. V skladu s konceptom, da je EU unija vrednot, je naloga Evropske unije prispevati k zmanjševanju razvojnih razlik v svetu. To je pomembno tudi za upravljanje vprašanj, kot so migracije, ki jih ustvarjajo ravno varnostna tveganja in velike razlike v razvitosti.

e) Razvijanje lastnih zmogljivosti na področju varnosti in obrambe. Vojna v Ukrajini je nedvomno pokazala, da kljub drugačnim željam in upanjem evropska varnost ni samoumevna. Prav tako se ne bi smeli zanašati na brezpogojno skrb ZDA in Severnoatlantskega zavezništva za varnost v Evropi. Evropska unija se mora postaviti na lastne noge, kar bo dolgotrajen proces. Bo pa lažji in manj zahteven ob tesnejšem sodelovanju in dopolnjevanju z Natom.

f) Čimprej bo treba okrepiti iskrena prizadevanja in zavezanost boju proti klimatskim spremembam, s čimer je povezan zeleni prehod. To mora biti skupna evropska zaveza do prihodnjih generacij. In hkrati naš način za graditev energetske odpornosti EU.

g) Evropska unija mora nadaljevati s politiko širitve Evropske unije kot instrumentom za stabilizacijo razmer v svoji soseščini. Za Slovenijo je še posebej pomembno nadaljevanje širitve na Zahodni Balkan, kar je zaradi bližine regije v našem – slovenskem – interesu in predstavlja mednarodno zavezo Evropske unije. V tem procesu bo Slovenija tehnično in politično še naprej pomagala državam Zahodnega Balkana pri približevanju EU. Seveda pa pričakujemo, da bodo te države izvedle vse potrebne reforme, ki jih EU od njih pričakuje. Podobno velja za politiko odprtih vrat v okviru Nata, ki jo še naprej podpiramo.

h) EU se zaveda potrebe po oblikovanju skupne azilne politike in v tej smeri tudi deluje. Vzpostaviti bo treba učinkovito upravljanje z migracijami in se boriti proti nezakonitim migracijam. Uravnotežena politika do migracij naj na eni strani odraža naše skupne evropske vrednote solidarnosti in strpnosti ter na drugi strani zagotavlja varnost našim državljanom.

i) Pomembno bo še naprej negovati čezatlantsko partnerstvo, bilateralno in v različnih mednarodnih forumih. Temu smo kot članica Evropske unije zavezani tudi v prihodnje.

In še bi lahko naštevali. Ob tem se moramo zavedati, da bo uspešno spopadanje z izzivi mogoče le, če si z dejavnostmi zunanje politike sistematično prizadevamo tudi za enakost spolov v vseh okvirih. Pričakujem, da se z oblikovanjem in izvajanjem feministične zunanje politike Republike Slovenije zavežemo k aktivni in zavzeti promociji enakosti spolov v svojih večstranskih in dvostranskih odnosih znotraj EU, s tretjimi državami in v multilateralnem kontekstu. Pri tem ne gre le za izraz naše naprednosti, ampak tudi za željo po polnem izkoristku vseh potencialov naše družbe.

Kolegice in kolegi,

v zunanji politiki moramo kljub nekaterim omejitvam, kot je recimo naša šibka diplomatska prisotnost zunaj Evrope in ključnih svetovnih prestolnic, razmišljati tudi o globalnih vprašanjih. Imeti moramo širšo sliko, v katero umeščamo regionalna vprašanja in izzive Slovenije.

To je toliko bolj pomembno z vidika naše kandidature za članstvo v Varnostnem svetu OZN, ki predstavlja našo prvo prioriteto v prihajajočih mesecih. To je naš skupni nacionalni projekt, kjer moramo vsi nosilci ključnih političnih funkcij in celotna slovenska diplomacija dati maksimalni prispevek. Če bomo izvoljeni v Varnostni svet, se bodo Sloveniji odprla mnoga vrata v svetovnih prestolnicah. To nosi s seboj veliko odgovornost, da nalogo speljemo odgovorno in dostojanstveno.

Ključni za blagostanje vsake države so odnosi s sosedami in bližnjo soseščino. S sosedi imajo države običajno vedno največ odprtih vprašanj, vendar pa tudi največ skupnih interesov in priložnosti za sodelovanje. Slovenija pri tem ni izjema. Z vsemi sosednjimi državami si želimo rešiti vsa odprta vprašanja, kar pa ni vedno lahko in hitro. Ne glede na razlike smo zavezani k sodelovanju z vsemi sosednjimi državami, tako dvostransko kot pri reševanju vprašanj v širši regiji in v Evropski uniji.  

Zunanjepolitična prioriteta je tudi skrb za slovensko gospodarstvo in njegovo internacionalizacijo. Naša skupna naloga je skrbeti za interese slovenskega gospodarstva, odpirati vrata našim gospodarstvenikom po najboljših močeh in pomagati pri reševanju njihovih težav. Sodelovanje med našim ministrstvom in ministrstvom za gospodarstvo je zgledno, okrepili smo sodelovanje z drugimi pristojnimi institucijami s področja internacionalizacije (SPIRIT, Gospodarska zbornica, Obrtna zbornica, SID banka). V prihodnje želim okrepiti mrežo gospodarskih svetovalcev kot tudi povečati število naših veleposlaništev, da bi bolje odgovarjali na potrebe našega gospodarstva.

Ob tem želimo konstantno negovati podobo slovenske države, ki jo želimo predstaviti kot sodobno, napredno, vključujočo družbo. Kulturna in znanstvena diplomacija predstavljata le del teh naporov, enako ali pa še bolj pomembna so naša stališča do drugih vprašanj, ki jih naj preveva duh sodobnosti. Ki naj odsevajo, kar naša država je: zelena, inovativna, ustvarjalna.

Na področju javne diplomacije je torej še veliko neizkoriščenih možnosti; treba bo z inovativnim pristopom iskati niše v različnih segmentih – na znanstvenem, športnem, kulinaričnem in drugih področjih, kjer je Slovenija dobra. Z vsako premišljeno predstavitvijo slovenske odličnosti v tujini se predstavljamo kot zanesljiva partnerica, moderna akterka in tujim investitorjem zanimiva država.

Slovenija je zavezana načelom demokracije, zaščite človekovih pravic ter spoštovanja vladavine prava – ne le doma, ampak tudi v globalni skupnosti. To so vsebine, na katerih je Slovenija med svojimi partnerji prepoznavna: smo aktivni pri skupnih prizadevanjih za krepitev mednarodnih standardov človekovih pravic ter za njihovo polno spoštovanje. Enako velja za področje mednarodnega prava in njegovega progresivnega razvoja. Letos bomo tako gostili diplomatsko konferenco, na kateri naj bi bilo pripravljeno besedilo nove mednarodne konvencije o medsebojni pravni pomoči pri preiskavi in pregonu najhujših mednarodnih hudodelstev.

Slovensko zunanje ministrstvo je neposredno v službi državljanov Slovenije, tudi tistih, ki se znajdejo v težavah v tujini. Vsi naši diplomati razumejo, da so in smo zavezani, resnično zavezani, da jim pomagajo s spoštljivim odnosom in po najboljših močeh. Slovenska konzularna služba zunanjega ministrstva se je pri tem že večkrat izkazala.

To so seveda le nekateri od poudarkov za uvod našega diplomatskega posveta, ki pa še zdaleč ne predstavljajo vseh izzivov oziroma vprašanj, s katerimi se sooča slovenska zunanja politika in celotna mednarodna skupnost.

Spoštovani,  

Nenehno spreminjajoča se mednarodna situacija zahteva konstantna razmišljanja o aktualnih vprašanjih zunanje politike in naše proaktivno delovanje. Prav tako zahteva posodabljanje strateških dokumentov Ministrstva za zunanje in evropske zadeve, ki morajo odsevati našo oceno mednarodne situacije in slovenske zunanjepolitične prioritete. V preteklih mesecih smo tako pripravili novo zunanjepolitično strategijo, ki bo predstavljana na posvetu. Obenem izboljšujemo tudi Zakon o zunanjih zadevah, ki ureja delovanja našega ministrstva.

Naj zaključim z željo, da bi se slovenska diplomacija in vsak izmed uslužbencev Ministrstva za zunanje zadeve izkazali s svojo profesionalnostjo. Da bi vestno delovali v svoji službi, z jasno zavezo diplomaciji kot poklicu. Naša zunanja politika bo uspešna, če bo odprta in vključujoča.

Želim vam veliko zanimivih in plodnih razprav na posvetu slovenske diplomacije. Zaključki te konference naj predstavljajo dobro usmeritev za uspešno delo tudi v prihodnje.

Hvala za pozornost!

Video nagovor ministrice.