Sprejem novele ZDU, ki določa pristojnost posameznih ministrstev ter prenos pristojnosti oziroma delovnih področij, bo omogočil začetek delovanja vlade v skladu z organizacijo, kot jo je s spremembo zakona o vladi sprejel državni zbor. Uveljavitev sprememb zakona o vladi in posledično zakona o državni upravi se je odložila zaradi naknadnega zakonodajnega referenduma, kjer pa je bila volja ljudstva jasna. Nenazadnje je tudi iz razloga referendumske odločitve pomembno, da vlada lahko čimprej začne delovati v skladu z spremembami zakona o vladi, ki so bile potrjene v okviru zakonodajnega referenduma. S tem bo vladi omogočeno optimalno  izvajanje izvršilne funkcije in ne bo ogroženo izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost ter Evropske kohezijske politike v naslednjem programskem obdobju.

Vlada državnemu zboru obravnavo novele ZDU predlaga po nujnem postopku tudi zato, ker ta poleg pristojnosti posameznih ministrstev dodatno ureja tudi možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot iz preobremenjene upravne enote na manj obremenjeno. Upravne enote se namreč, zlasti v zadnjih dveh letih, spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih delovnih področjih. Še posebej je ta izrazit na največjih upravnih enotah, ki poslujejo v regionalnih, urbanih, gospodarskih in univerzitetnih središčih. S spremembo (možnostjo prenosa krajevne pristojnosti) se tako zasleduje varstvo pravic posameznika, da bo v njegovi zadevi odločeno v zakonitem roku oziroma bodo istovrstne zadeve v različnih upravnih enotah obravnavane enako.

Prav tako novela ZDU omogoča organom, ki morajo voditi elektronsko evidenco dokumentarnega gradiva, pridobivanje elektronskega naslova za vročanje iz centralnega registra prebivalstva, kar je podatek, ki ga je uvedel Zakon o debirokratizaciji. S tem bi omogočili enako rešitev, kot je za pridobivanje podatka za vročanje v fizični obliki, tudi za pridobitev podatka, ki omogoča vročanje v elektronski obliki.