Predlog zakona je bil pripravljen z namenom spodbujanja razvoja obnovljivih virov energije (OVE), ki naslavlja umeščanje fotonapetostnih in vetrnih proizvodih naprav v prostor. Z njim se zasleduje doseganje mednarodno zavezujočih ciljev Slovenije na področju OVE ter cilje podnebno nevtralne družbe.

Zakon naslavlja urejanje zahteve vzpostavitve območij prednostnega umeščanja OVE ter določanje nekaterih posebnosti umeščanja naprav OVE na teh območjih, posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje, regulativne peskovnike in dvojno rabo prostora na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial.

Prisotne predstavnike splošne, strokovne in medijske javnosti je uvodoma nagovori minister za okolje, podnebje in energijo mag. Bojan Kumer, ki je osvetlil nujnost sprejetja te pomembne zakonodaje za povečevanje deleža obnovljivih virov energije, ki ga Slovenija glede na evropske direktive ne dosega. »Globalni trendi kažejo jasno usmeritev v sončno in vetrno energijo. Mednarodna agencija za energijo napoveduje, da bo do leta 2025 kar 95 odstotkov vse nove proizvodnje električne energije temeljilo na obnovljivih virih energije,« je poudaril minister Kumer in med drugim omenil dolgotrajne ter kompleksne administrativne postopke, ki so v Sloveniji trenutno v veljavi, ponekod pa tudi nepotrebne absolutne prepovedi. »Slovenija je v zaostanku na področju izkoristka sončne, sploh pa vetrne energije. Kot država in družba smo na tem področju dolžni storiti resne premike,« je bil jasen minister in na tem področju za obdobje svojega mandata zagotovil spodbujanje razvojnega preboja, ki bo Sloveniji omogočil prehod na brezogljično družbo.

Razlogi za posodobitev zakonodaje na področju obnovljivih virov energije

Slovenija je skladno s pravnim evropskim ciljem zavezana dosegati cilje na področju obnovljivih virov energije (OVE). Cilj do leta 2020 je bil 25 % OVE v končni porabi energije, s sprejemom Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) pa je Slovenija zavezana doseči cilj vsaj 27 % do leta 2030. Ti cilji se bodo s posodobitvijo Direktive o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov še zviševali, pri čemer je pričakovati, da bi cilj za Slovenijo do leta 2030 znašal že od 35 - 45%.

Države članice Evropske unije imajo zanemarljive količine domačih fosilnih goriv, zato sta oskrba in delovanje gospodarstva odvisna pretežno od uvoza energentov, kar se je v zadnjem času (predvsem spričo vojnih razmer) pokazalo kot izjemno problematično in zaskrbljujoče. To težavo je mogoče nasloviti izključno z izgradnjo lastnih proizvodnih virov iz OVE v najkrajšem možnem času. Ti viri bodo kljub relativno visokim začetnim investicijam sčasoma zagotavljali električno energijo po nižjih cenah kot elektrarne na fosilna goriva.

Slovenija po deležu sonca in vetra pri izrabi obnovljivih virov zelo zaostaja za drugimi državami članicami, niti ne dosega osnovnega minimalnega izhodiščnega deleža 25% na leto, ocenjujemo pa tudi, da se zaradi zamujenega časa trend še nekaj časa ne bo bistveno spremenil, saj stvari ne moremo spremeniti čez noč. V prihodnjih letih bo potrebno razvojni zaostanek nadoknaditi in predlog zakona je prvi korak v tej smeri.