Z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (žvižgačev) se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja teh kršitev.

Prijava kršitev in odprava nepravilnosti je namreč v javnem interesu in prispeva k boljši kakovosti in ustreznosti storitev, zaščiti finančnih interesov Republike Slovenije in Evropske Unije ter h krepitvi pravne države in vladavine prava. S tem zakonom se tako v slovenski pravni red prenaša tudi Direktiva EU 2019/1937 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije.

Prvi del zakona določa obveznost vzpostavitve prijavnih poti za zavezance v javnem in zasebnem sektorju z več kot 50 zaposlenimi. Gre za preko 2500 zavezancev za vzpostavitev notranje prijavne poti, medtem, ko bo zunanje prijave obravnavalo 24 nadzornih državnih organov v okviru svoje stvarne pristojnosti.

Drugi del zakona določa prepoved povračilnih ukrepov ter ureja zaščitne ukrepe za pomoč prijaviteljem. Prijavitelji, ki bodo prijavili kršitve predpisov, bodo deležni zaščite pred razkritjem njihove identitete, pa tudi zaščite v primeru povračilnih ukrepov. Prijaviteljem se tako med drugim zagotavlja brezplačno pravno pomoč, nadomestilo za primer brezposelnosti, psihološko podporo, sodno varstvo in začasne odredbe v primeru povračilnih ukrepov.

Nova ureditev prinaša tudi druge novosti. Komisija za preprečevanje korupcije bo nadgradila svoje dosedanje izkušnje pri delu z žvižgači, nevladne organizacije pa bodo pod določenimi pogoji lahko pridobile status organizacije v javnem interesu.

Zakon je bil predmet dveh krogov strokovnega in medresorskega usklajevanja, v katerega so bili vključeni deležniki iz javnega in zasebnega sektorja, neodvisne institucije, kot je Komisija za preprečevanje korupcije, ter civilna družba (na primer Center za zaščito žvižgačev in Transparency International Slovenija). Predlogi deležnikov v postopku usklajevanja so bili v največji meri upoštevani v besedilu zakona.